SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

x za odzivanje nanj. Razgrinja koncepte, zlasti sociološke in psihološke, za razumevanje sovražnega govora. Naniza bogat nabor jasnih načinov delovanja, priporočil in dobrih praks pri delu z mladimi za preprečevanje sovražnega govora. Ob tem pa se izrišejo pomanjkljivosti obstoječega odzivanja na sovražni govor, kot so ne dovolj dorečena in nedosledno izvajana zakonodaja in sodna praksa, nesistematičnost politik spodbujanja dobrih praks, neambiciozne kurikularne spremembe, ki bi pripoznavale kompleksnost sodobnega sveta, spodbujale razvoj kritičnega mišljenja ter krepile vsebine, kot so enakost, človekove pravice, demokracija, spoštovanje različnosti, mir, torej vsebine, ki so pogosto še vedno sporadično financirana dejavnost nevladnih organizacij brez na državni ravni določenih meril kakovosti, ciljev in merljivih rezultatov. Pomembno sporočilo monografije je, da je prav izobraževanje ključno za preprečevanje sovražnega govora. Vendar ne z njegovim preganjanjem, pač pa tako, da se s tem, ko se gradi znanje, poglabljajo površinski pogledi na svet, razgrajujejo diskriminatorni predsodki, poenostavljajoči stereotipi in napačne interpretacije, onemogoči, da bi sovražni govor sploh vzniknil. Še eno, pretresljivo sporočilo prinaša monografija: da se sovražni govor vpisuje v telo. Številni prispevki pričajo, da je izpostavljenost mladih sovražnemu govoru in spletnemu nasilju treba razumeti kot resno javnozdravstveno težavo s psihičnimi in fizičnimi posledicami za žrtev. Zato so alarmantne ugotovitve projekta Safe.si, ki kaže, da se stanje pojavnosti spletnega nadlegovanja med mladimi poslabšuje. Leta 2024 je spletno nadlegovanje v obliki neresničnih govoric, sporočil z neprimerno vsebino, žaljivih komentarjev o videzu, groženj in prejemanja sporočil, zaradi katerih je bilo osebo strah, doživelo 61,9 % osnovnošolk in 54,9 % osnovnošolcev ter 63,9 % srednješolk in 54,1 % srednješolcev (poglavje 3.1.6). Pri tem pa je treba presegati pojmovanje nasilja kot diadnega in statičnega pojava, ki vključuje žrtev in storilca. Nasilje, tudi spletno in tudi sovražni govor, vedno vključuje storilce, žrtve in opazovalce, ti položaji pa so medsebojno pogosto zamenljivi. To pomeni, da je izpostavljenost mladih spletnemu nasilju še bistveno večja, kot kažejo številke. Prispevki v monografiji opozarjajo, da je treba obravnavati vse tri položaje, in prinašajo praktične primere, kako je mogoče to izvajati celostno, s kombinacijo izobraževanja, svetovanja ali terapije ter po potrebi tudi s sankcioniranjem. Kot opozarjajo sociologi, sovražni govor poleg povzročanja medosebnega nasilja utrjuje in poglablja družbeno neenakost skupin, ki v družbi nimajo politične moči in ki so že zgodovinsko izpostavljene diskriminaciji. Zato so rasizem, nacionalizem, ksenofobija, islamofobija, mizoginija, homo- in transfobija, razredna aroganca neločljivo povezane s sovražnim govorom, ki je govor moči, izključevanja, podrejanja in zatiranja. Tak govor se širi še posebej takrat, ko je splošno družbeno ozračje napeto in se je sicer družbeno nesprejemljiva javna komunikacija normalizirala, k temu pa ključno prispevata politična in ideološka polarizacija družbe. Javno izraženi sovražni govor ima namreč poleg marginaliziranih družbenih skupin za tarčo pogosto ideološke in politične nasprotnike, drugače misleče, s čimer dodatno zaostruje polarizacijo. ”Gre torej za negativno spiralo, v kateri se sovražni govor in polarizacija vzajemno povečujeta.” (poglavje 3.1.3) Slovenija, kot izvemo v monografiji, je skupaj s Poljsko in Madžarsko med najbolj politično in ideološko polariziranimi državami v Evropi. Osnovno sporočilo monografije je akcijsko naravnano. Poziva k večji ozaveščenosti, bolj sistematičnemu ukrepanju ter k uporabi znanja in praks, ki že obstajajo in so preizkušene pri odzivanju na sovražni govor. Avtorice in avtorji se pri tem zavedajo, da so različna mnenja, nestrinjanje, napetosti in konflikti stalnica v demokratičnih družbah. Zato se moramo vsi, ne zgolj mladi, pač pa predvsem odrasli in še posebej osebe, ki delujejo v javnosti, naučiti konstruktivnega spoprijemanja z njimi, tako pa bomo vsakodnevno onemogočali sovražni govor,