Prostori za mlade

sem si predstavljala, kako navijam za smučarskega skakalca, ki se je rav- nokar pognal z vrha proti Vodnikovi cesti. V tistih vročih mesecih sva tudi midve sanjarili o skoku s skakalnice, vendar ne v dolino, temveč v bazen ali pa naravno močvirje. Predstavljali sva si tudi, da bi na zapuščenem stolpu lahko uredili poletno plezališče. Seveda pa nisem mogla zaobiti misli, da bi bil stolp čudovito ozadje filmski projekciji. Pogosto sva zašli tudi v staro mestno jedro. Presenečeni sva bili, da se za vhodi stavb skrivajo atriji. In ja, spet sem pomislila, da bi bila tam odlična lokacija za projekcijo filma. Ko sva obdelali vse zunanje površine, naju je začela zanimati tudi notranjost starih meščanskih hiš. Na vso moč sva se trudili, da sva bili povabljeni na vse butične hišne zabave in si tako ogle- dali notranjost čim več stavb. Predstavljala sem si, da bi stanovanja z visokimi stropovi zlahka gostila tudi knjižnico z mini barom. Takšno knji- žnico sem kasneje odkrila v Pragi – praški študent je namreč najemnino za stanovanje pokrival tako, da je imel v njem bar z manjšo knjižnico. Še pred nekaj leti so moje želje po izvajanju dejavnosti v prostorih, ki temu prvotno niso bili namenjeni, ostale na ravni domišljije. Vendar se je to spremenilo. Danes kot aktivna arhitektka, ki deluje na področju javnega prostora, močno zagovarjam koncept začasne rabe. To je pristop, pri katerem se lahko želene dejavnosti izvajajo v že obstoječih, bodisi delujočih bodisi zapuščenih prostorih. Začasno rabo se mi zdi pomembno izpostaviti predvsem zato, ker včasih ni treba čakati več (deset) let na nov, drag in velik objekt, ki naj bi ugodil vsem prostorskim stiskam. (Na žalost takšen objekt običajno nikoli ne zadovolji vseh specifičnih potreb mladih.) Nujno je, da mladi svoje prostorske stiske rešujemo takoj, ko jih prepoznamo. Mladi namreč čez deset let ne bomo več mladi. 1. Začasna raba garažne hiše na Dunaju Garage Grande, Dunaj. 2022. Pridobljeno s garagegrande.at Foto: Anita Gabriella Rebernig