Prostori za mlade

Po izkušnji s tem prostorom živih (die Räume der Lebendigen) , kot ga je opisal kolega, lahko rečem, da je za mlade prostor kot dobrina bistvenega pomena – pa ne toliko v smislu zgradbe same ali njene opremljenosti, temveč v tem, da imamo možnost, da nek kotiček vzamemo za svojega. Pri tem je med drugim pomembna njegova lega, ki spodbudi določeno skupi- no, da ga (pre)vzame za svojega in še bolj ideja, ki se včasih zgodi sponta- no kot reakcija na tok dogodkov, spet drugič pa je premišljena in načrtova- na. Ko govorimo o prostoru, ki je bil v našem primeru pred aktivacijo takratnih študentov stara učilnica, je lahko v nekem drugem primeru zani- mivo zasnovan trg, ki dopušča možnosti odprte rabe in ga bodo ob sonč- nih popoldnevih zasedli skejterji in bmx-kolesarji, spet nekje drugje je to stara vaška ulica, ki prenese zaprtje za motoriziran promet in postane igri- šče tamkaj stanujočih otrok in srečališče babic in dedkov, ki nanje pazijo ... V tem kontekstu tudi apel vsem nam - mladim - da (p)ostanemo proaktiv- ni in težimo k združevanju v skupnosti in okupaciji prostorov, kjer bomo našli nekaj zase. Architekturzeichensaal (je) meni osebno predstavlja(l) živahen študentski kolektiv, pisano skupino kreativnih, kritičnih ljudi, ki so zaradi želje, potre- be, sreče ... ali pa celo po spletu naključij pristali v prostoru s kombinacijo istega imena in številke. V obdobju preselitve v tuj kraj, čeprav se tako blizu domovini in sprva mišljeno začasno, mi je dal neizmerno veliko in morda prispeval delček v mozaiku, da sem v tem omenjenem kraju in državi tudi po zaključenem študiju ostal. To kar so mi okolje oziroma ljud- je v njem dali, je s skromnim besedilom in nekaj fotografijami težko orisati in verjetno bo bralcu še težje razumeti. Prostor kot je ta, ga je potrebno - kakor vsak drugi tako ali drugače zanimiv prostor - enostavno doživeti. Viri — Zugmann, J., 2003. Der Zeichensaal darf alles. v Gstöttner, A. [et al.] ur., open:24 workground playground. Dunaj: Edition selene, 2003, str. 14-16. — Schuster, F., 1969. Das Architekturstudium in Graz. v Wagner, A., Senar- clens de Grancy, A. ur., Was bleibt von der »Grazer Schule«?. Berlin: Jovis Verlag GmbH, 2012, str. 85. — Giencke, V., 2012. Studium als Revolution. v Wagner, A., Senarclens de Grancy, A. ur., Was bleibt von der »Grazer Schule«?. Berlin: Jovis Verlag GmbH, 2012, str. 76-79.