Prostori za mlade

39 v Zeichensaal dobil povsem novo dimenzijo - pa se hitro privadijo tudi zagrizeni ljubitelji reda in čistoče. Popoldnevi pogosto predstavljajo zatiš- je pred večerno nevihto, ki je za mnoge najbolj produktiven dan dneva za ekranom, knjigami ali ob glasni izmenjavi mnenj glede koncepta svežega projekta. Včasih se pojavi kakšen (bivši) študent, ki je prišel po službi pozdravit kolege, kar lahko povzroči hiter preobrat v dogajanju, ljudje se zberejo za veliko leseno mizo, s police se potegne razglašena kitara ali pa se najde zaprašen komplet kart, ob čemer beseda teče skoraj izključno o arhitekturi. Ko se večer prevesi v noč, ostanejo le še najbolj motivirani in tisti, ki jim najbolj teče voda v grlo ali drugače povedano imajo v kratkem oddajo študentskega projekta. Zgodi se, da njihove klike miške v poznih nočnih urah zmoti trušč vrat, zaradi ugotovitve katerega izmed članov, da je lokacija AZ ugodnejša od lokacije lastnega stanovanja, do katerega bi se bilo potrebno prebiti skozi mesto, in da star pokrpan kavč ponuja več kot zadostno prenočišče v dani situaciji. Kdor zdrži do jutra, se veseli dejstva, da je soseda prodajalne zelenjave pekarna, ki s svežim pekovskim pecivom ob močni jutranji kavi vlije nove energije in dan se lahko začne znova. Architekturzeichensaali so nastali kot neodvisne samoorganizirane skup- nosti študentov, ki so si v sklopu stavbe fakultete v 60-ih letih prejšnjega stoletja zaradi nezadovoljstva z načinom poučevanja na takratni Tehniški visoki šoli in arhitekturnim dogajanjem v Gradcu z uporom in lastno aktiva- cijo priborili prostore. Lahko bi dejali, da je v teh prostorih takrat potekala manjša arhitekturna revolucija. Ostra kritika je bila namenjena načinu poda- janja arhitekture na graški fakulteti in pod vprašaj postavljena ideja študija v smislu golega prenosa znanja s profesorjev na študente. Takratni protago- nisti so razumeli, da je znanje vsekakor predpogoj, vendar so bili mnenja, da se arhitektura ne da naučiti na pamet. Koncepti, ne recepti! so zahtevali, ob tem pa sami skušali ugotoviti, na kakšen način naj se uspešno predava, da bo pozornost namenjena arhitekturnemu snovanju, diskusiji, preizpraševa- nju, eksperimentu ... in ne ukalupljanju študentov. Ker na svetu ni avtoritete, ki bi lahko dejala, kaj točno je prava arhitektura, je pošteno, da profesor svojim študentom odkrito pove, kako sam vidi arhitekturo in po katerih po- teh študija - ki je v glavnem »samovzgoja« - jih bo vodil. (Prevedeno po Schuster 1969) O uspešnosti generacije študentov, ki se ji imamo zahvaliti za ustanovitev Zeichensaalov , priča dejstvo, da je večina njih že v tistem času začela prakticirati arhitekturo, ki je (p)ostala poznana pod imenom Grazer-Schule (Graška šola). Ta šteje za enega najznamenitejših fenomenov avstrijske arhitekture 20. stoletja in je v strokovnih krogih tudi širse priznana in raziskovana, po mojem skromnem mnenju pa ena bolj zanimivih smeri evropske arhitekture, ki je s svojim predvsem eksperimentalim in s teorijo podprtim udejstvovanjem pustila globoke sledi po izvedenih projektih, ki so takrat spremenila podobo Gradca in se še dandanes tudi laičnemu očesu predstavljajo kot ene bolj zanimivih in v svojem namenu uspelih zgradb. (Povzeto po Giencke 2012) V kasnejših letih, predvsem po letu 1980 so Univerza in Zeichensaali vedno bolj začeli sodelovati, tako da slednji danes predstavljajo nepogrešljiv in bistven člen mozaika univerzitetne ponudbe