Prostori za mlade

19 Mojca Vojska Primer dobre prakse - prenova in vzpostavitev prostorov Centra mladih Koper V Mestni občini Koper, čeprav spada med večje občine v Sloveniji, veliko let nismo imeli klasičnega mladinskega centra, ki bi ponujal prostore tako za prireditveno dejavnost, kot tudi za neorganizirano druženje mladine v okolju, ki spodbuja kreativno razmišljanje. V letu 2014 se je Mestna občina Koper odločila, da v središču mesta popolnoma prenovi in na novo zasnu- je prostore, ki bodo služili v namene mladinskega centra pod imenom Center mladih Koper (CMK). Prostori v mestnem jedru obsegajo skupaj nekaj več kot 400 m 2 notranjih površin in 100 m 2 zunanjih atrijev. Glede na lokacijo in velikost prostorov je sprva kazalo, da bo vzpostavitev mla- dinskega centra zelo enostavna. Pred začetkom prenove se je v prostorih že nahajala prireditvena dvorana, ostali prostori pa so potrebovali razmi- slek glede vsebin. Sama obnova prostorov je temeljila na izkoristku po- tenciala že obstoječih prostorov z nekaj manjšimi, vendar za varnost ali uporabnost pomembnimi spremembami. Kljub temu je bila investicija v prenovo zaradi težkega dostopa za gradbene delavce in posebnosti, ki jih stara gradnja ima, velik zalogaj. Med prenovo samo smo se soočali z no- vimi izzivi in reševanjem le teh, kar je obnovo podaljšalo za nekaj mese- cev. Večji izziv od prenove same pa je predstavljalo mnenje mladine in vprašanje, ali bodo prostore v novi preobleki sprejeli ali ne. Prvi odzivi na prostore, ki so bili predani uporabi septembra 2015, so bili zelo mešani. Mladim je bilo všeč, da je prostorov, ki so mladim na razpo- lago, bistveno več, hkrati pa jih je motila »sterilnost« prostorov in pomanj- kanje identitete. Prostori so bili zaradi samih vsebin sicer dobro obiskani, vendar pa se mladi v njih niso neorganizirano družili. Prva preureditev pro- storov je še vedno sledila razmišljanju mladinski delavci za mlade, torej sprejemanje odločitev glede na smernice in ne glede na posvet z mladimi. Odločili smo se za črno belo poslikavo prireditvene dvorane, ki je predsta- vljala, kaj lahko mladi delajo v prostem času. V vhodnem prostoru, kjer je bila največja kritika mladih, da je kot pri zobozdravniku, smo belo barvo zamenjali za črno in jo okrasili z nekaj belimi simboli. Odzivi mladine so bili zelo pozitivni in ugodno vplivali na večji obisk mladinskega centra. Mladini smo prisluhnili tudi glede uporabe in namena ostalih prostorov. Center poleg prireditveno – družabne dvorane razpolaga še z dvema pre- davalnicama, čajno kuhinjo, družabnim prostorom in manjšim prostorom. Ob obnovi smo v manjši prostor ob dvorani umestili opremljeno vadnico za mlade glasbene skupine. Tako vadnica, kot predavalnici sta hitro zaži- veli z raznimi programi, izkazalo pa se je, da je vadnica, ki je postavljena ob bok večji predavalnici zelo moteča ob sočasni uporabi. Družabni pros-