Prostori za mlade

17 mi, samoniklimi prizorišči in središči« je vrsta mladinskih klubov in pro- storov. Izpostavimo vsaj tri indikativne sli označevalne prostore: maribor- ski MC Pekarna (www.pekarna.net) , ljubljanska AKC Metelkova Mesto (www.metelkovamesto.org) in – pred časom »začasno« ukinjeni ali »za- mrznjeni«? – Avtonomna Tovarna Rog (atrog.org) . Na tem mestu ni časa in prostora za poglobljeno razpravo o teh drža- vljanskih prostorih mladih. V njih in okoli njih se ponovno postavljajo ved- no prisotna, čeprav občasno odrinjena vprašanja razmerij družbene moči, vezane na strokovnjake s področja mladinskega dela in družboslovja na- sploh, vprašanja razmerja med oblastjo in strokovno sfero, vprašanja od- nosa med aktivizmom in strokovnim delom in podobno (Hrvatin 2016). Vsekakor je ključno, da so mladi kot aktivni in dobro obveščeni državljani (Schutz 1987) en temeljnih pogojev za delujočo demokracijo. Vsa ta in druga vprašanja so se ostrila tudi ob dogodkih, povezanih s pre- novo prostorov nekdanje tovarne Rog. V zvezi s tem lahko omenim vsaj, da nestrpno čakamo na obnovo prostorov, kjer je delovala Avtonomna Tovarna Rog. Prenova bi se naj zaključila leta 2023. (www.ljubljana.si/sl/ moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/projekt-center-rog; www.ljubljana.si/sl/ moja-ljubljana/ljubljana-zate/projekti-mol/obnova-roga). Videli bomo, kako se bo takrat obnovil, prenovil ali spremenil državljanski prostor za mlade (imenovan Center Rog) ali državljanski prostor mladih (imenovan Avtonomna tovarna Rog) ... Vsebine državljanskih prostorov mladih in za mlade Ko govorimo o državljanskih prostorih za mlade ali o državljanskih pro- storih mladih, je pomembno vprašanje tudi, kaj se v teh prostorih dogaja, kaj je njihov namen, kaj so cilji, programi, ki se udejanjajo v teh prostorih. Prejle smo se dotaknili aktivističnega vidika političnega udejstvovanja mladih, ki je pomembna razsežnost socializacijskega vidika odraščanja, ki je vezan tudi na načine preživljanja prostega časa mladih (Gril 2006, Poštrak 2019) in njihovih iskanj načina življenja, ki smo jih poimenovali tudi subkulture (Poštrak 1994). Mladost kot prehodno obdobje med otro- štvom in odraslostjo (Ule, Miheljak 1995) pomeni, da se svet odraščajoče osebe širi preko meja otroškega sveta družine. Pomembno, večkrat ključ- no, vlogo dobi vrstniška skupina. Z vrstniki se lahko mladi srečujejo v ra- znih inštitucijah, recimo šolah, lahko na ulici, v lokalih in v drugih prosto- rih, ki jih prepoznavajo ali si jih naredijo za svoje. Muršič (2011) je govoril o dveh vidikih, o »samoniklih« prostorih, ki so si jih ustvarili ali prilastili mladi sami, in o formalno organiziranih prostorih, ki s(m)o jih za mlade vzpostavili strokovnjaki in drugi odgovorni odrasli. Z vidika podpornih poklicev, ki se ukvarjamo z mladimi, torej mladinskih delavcev, socialnih delavcev, pedagogov itd., so prostori za mlade kraj, kjer lahko omenjeni strokovnjaki udejanjamo svojo vlogo spoštljivih in odgovornih zaveznikov, ki imajo vzpostavljen sodelovalni odnos z mladimi, s katerimi soustvarja- mo rešitve, povezane z vprašanji izzivov odraščanja.