Mladinski sektor v šolah

Mojca Lukšič, ravnateljica Gimnazije Novo mesto in predsednica Skupnosti gimnazij Sodelovanje z lokalnim okoljem kot priložnost za aktivno državljanstvo mladih Moja izkušnja s prostovoljstvom sega v leto 1988. Obiskovala sem tretji letnik usmerjenega izobraževanja. V programu učitelj smo imeli tudi obvezno delovno prakso. V prvem letniku smo delali v gospodarstvu, v drugem letniku smo se za en teden vrnili na svoje osnovne šole, da smo spoznali delo učitelja in delovanje šole. Tudi v tretjem letniku je bila predvidena praksa na osnovni šoli. Na Gimnaziji Novo mesto (takrat se je šola imenovala usmerjenemu izobraževanju ustrezno) so nam poleg tega ponudili še možnost opravljanja prakse v dejavnosti, ki so jo imenovali Prostovoljno socialno delo. Povabljeni smo bili, da nudimo učno pomoč učenkam in učencem osnovnih šol. Ta dejavnost je bila novost, na šoli so jo izvajali šele nekaj let. Delo je potekalo v sodelovanju z mentoricami iz Centra za socialno delo v Novem mestu. Naloga prostovoljk in prosto- voljcev je bila učna pomoč učencem osnovnih šol iz socialno ogroženih družin. Redno smo imeli tudi srečanja podporne skupine, kjer smo se pogovarjali o izzivih, s katerimi smo se srečevali pri našem delu. Takšno delo danes imenujemo mladinsko delo. V današnjem gimnazijskem programu obvezne delovne prakse ni, so pa drugačne priložnosti, da dijakinje in dijaki postajajo aktivnejši člani naše družbe. Skozi izbirne obšolske dejavnosti, ki so del gimnazijskega predmetnika, v šole vstopi neformalno izobraževanje, ki v današnjem svetu pridobiva vedno večji po- men. Pri ponudbi in izvedbi teh vsebin se na šolah povezujemo tudi in predvsem z lokalnim okoljem. Pomembno je, da dijaki ozavestijo pomen sodelovanja z lokalnimi organizacijami in vpetosti v lokalno okolje. Sodelovanje z organizacijami na področju mladinskega dela je priložnost, da dijakinje in dijaki odkrijejo svoje interese in potenciale, razvijajo ustvarjalnost, Foto: Nadina Kosinac 9