MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

96 Ta delež se sicer zadnja leta nekoliko zmanjšuje in je svoj vrh dosegel leta 2014, ko je bilo v terciarno izobraževanje vključenih skoraj 49 % starostne skupine od 20 do 24 let. Toda ne glede na ta upad ostaja delež vključenih v terciarno izobraževanje zelo visok. Kaj temu botruje? Večanje dostop­ nosti visokošolskega izobraževanja je bilo kot pomemben cilj vključeno tudi v Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (ReN­ ŠVŠ), ki jo je sprejel državni zbor leta 2011. Po tej resoluciji naj bi bila v letu 2020 vključenost generacije v terciarno izobraževanje od 19 do 24 let že 75-odstotna. Starostni interval, uporabljen v ReNŠVŠ, se sicer v popol­ nosti ne ujema z Eurostatovimi starostnimi kategorijami, kljub temu pa lahko z malo tveganja ugotovimo, da teh ciljev v Sloveniji v letu 2020 nis­ mo dosegli. V širšem smislu lahko vzroke visoke vključenosti v terciarno izobraževanje iščemo tudi vlogi visokošolskega študija kot socialnega ko­ rektiva, kar je povezano s sorazmerno zahtevnim položajem mladih na trgu dela, z možnostjo študentskega dela v brezplačnosti študija ipd. Delež vključenih v terciarno izobraževanje populacije, stare od 20 do 24 let, je v Sloveniji najvišji med državami EU-28. Stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje žal ni neposredno poveza­ na s stopnjo gospodarske in tehnološke razvitosti posamezne države. Po­ datki v zgornji tabeli kažejo, da je npr. delež slovenskih študentov za (skoraj) 100 % večji od deleža študentov na Švedskem, v Švici ali Avstriji – držav, ki beležijo veliko večji BDP od Slovenije (OECD, 2021). Kljub viso­ kemu deležu vpisanih pa nekatere raziskave kažejo, da je ponudba znanj in spretnosti premalo usklajena s potrebami gospodarstva in družbe (OECD, 2016). 3.3 Počutje v šoli (subjektivna zaznava šolanja) Šolska klima in s tem povezano vprašanje zagotavljanja varnega ter spodbudnega učnega okolja sodita med pomembne indikatorje splošne­ ga počutja učencev v procesu vzgoje in izobraževanja (Japelj Pavešić idr., 2012; OECD, 2020: 120–125). Poleg teoretikov, snovalcev politik ter stro