MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Demografija, omrežja socialnih opor in medgeneracijsko sodelovanje  85 2.5 Ključne ugotovitve in priporočila Rezultate tega poglavja lahko povzamemo z naslednjimi ključnimi ugoto­ vitvami: 1. Po upadanju populacije mladih v zadnjih treh desetletjih se delež mladih v populaciji ustaljuje in bo po projekcijah ostal na podobni ravni tudi v prihodnje. Na drugi strani se nadaljuje izrazito poveče­ vanje števila starejšega prebivalstva, kar poglablja pomen vprašanj v zvezi z medgeneracijskimi razmerji. 2. V primerjavi z letom 2010 se mladi občutno hitreje odseljujejo od svojih staršev. Povprečna starost ob odseljevanju se je v obdobju 2010–2019 znižala za skoraj dve leti in se tako občutno približala evropskemu povprečju (26,2 let). 3. V zadnjih desetletjih se nadaljuje trend vse kasnejše sklenitve za­ konske zveze in odločitve za oblikovanje družine. Tudi te trende lahko podobno kot v primeru vse zgodnejšega odseljevanja od star­ šev razumemo kot izraz širšega trenda individualizacije mladih. Temu pritrjuje tudi trend naraščanja odločitev mladih za staršev­ stvo brez predhodne poroke. 4. Mladi se za vse oblike socialnih opor najpogosteje obrnejo na ne­ formalno mrežo, tj. na starše, partnerje in prijatelje. Daleč najpo­ membnejši akterji nudenja socialne opore mladim so starši, ki mladim v največji meri predstavljajo materialno in finančno oporo kot tudi oporo v primeru bolezni in pri iskanju zaposlitve. 5. Čeprav velika večinamladih še vedno računa na pomoč staršev na ključnih življenjskih področjih, so se ta pričakovanja po letu 2010 občutno zmanjšala. Visoko stopnjo starševske pomoči pri na pri­ mer reševanju stanovanjske problematike je leta 2010 izražalo 46 % mladih, v letu 2020 pa je ta delež znašal le še 29 %. 6. Pričakovanja mladih, da jim bodo starši v prihodnosti pomagali, se zvišujejo z boljšim materialnim stanjem družine in z boljšimi odnosi s starši, pri čemer lahko neenakomerna podpora družine povečuje neenakosti med mladimi.