MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Demografija, omrežja socialnih opor in medgeneracijsko sodelovanje  79 sprememb in v letu 2020 le nekaj odstotkov manj mladih meni, da to ni velik ali zelo velik problem (71,9 %), pri čemer to še bolj zgovorno potrju­ je dejstvo, da se je odstotek mladih, ki menijo, da to sploh ni problem, celo zmanjšal. Grafikon 2.11: Številnost starejših kot problem. V Sloveniji bo v bližnji prihodnosti vse več starejših in manj mladih. Ali meniš, da ... 30 % 50 % 80 % 90 % 20 % 10 % 70 % 60 % 40 % to sploh ni problem. je to velik problem. je to zelo velik problem. je to manjši problem. 2020 2010 4,4 17,2 47,5 29,8 18,4 3,8 43,5 28,4 0 % 100 % Vira podatkov: Mladina 2010, Mladina 2020. Pri obravnavi zavedanja o staranju prebivalstva kot demografskemu in splošno družbenemu problemu je potrebno poudariti, da je to zavedanje povezano z izobrazbo, saj višje izobraženi razumejo to stanje kot precej bolj problematično kot pa nižje izobraženi. Prav tako, zanimivo, to velja za ženske, ki opisane razmere razumejo kot precej bolj resne v primerjavi z moškimi vrstniki. Povsem jasno je, da je skrb glede starajočega prebival­ stva povezana s porazdelitvijo blaginje med generacijami in s spremem­ bami, ki se obetajo v bodoče na podlagi predstavljenih demografskih trendov. Zelomalomladih namreč verjame, da je blaginjamedmladimi in starejšimi pravično porazdeljena. Če smo natančni, le peščica je takih, ki meni tako (glej Grafikon 2.12), to pa pomeni, da mladi demografske tren­ de zelo jasno povezujejo s prerazdelitvenimi politikami ter z razmerjem med prerazdelitvijo med starejše in mlajše dele populacije. Tudi v tem primeru so ženske precej bolj zaskrbljene kot njihovi moški kolegi, prav tako pa tudi tisti z višjo stopnjo pridobljene izobrazbe v večji meri menijo, da gre za nepravično porazdelitev blaginje med generacijami.