MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

76 Mnogi menijo, da smo na pragu konflikta med generacijami (npr. Bengt­ son, 1993; Kohli, 2010), saj je z institucionalizacijo pokojninskega siste­ ma in socialnega ter zdravstvenega varstva starejših starost postala ključni element upravičenosti do določenih sredstev. Zaradi njihove omejenosti se je v politiki pojavila nevarnost, da potreba po javnih sred­ stvih postane boj z značilnostjo igre ničelne vsote, kar pomembno vpliva tudi na politično tekmovanje in dojemanje različnih starostnih skupin s strani političnih akterjev. Starejši so numerično precej močnejši odmlaj­ ših generacij, ki so demografsko šibkejše, hkrati pa tudi manj volilno ak­ tivne, kar posledično dela javne politike kot posledico dobrikanja poli­ tičnih akterjev starejšim generacijam vse bolj prijazne do starejših in vse bolj zapostavljajoče domladih. Ker se omenjeni procesi odvijajo v kontek­ stu strukturnih sprememb, ki povsem opravičljivo »diskriminacijo« po­ sameznih starostnih skupin (tj. vsak posameznik skozi staranje postane upravičen do določenih pravic) spreminjajo v diskriminacijo na podlagi generacij (starostnik generacije »baby boomerjev« bo upravičen do pov­ sem drugačnih transferjev kot starostnik generacije »Y«, čeprav sta oba vplačevala enako oziroma je slednji vplačeval še več), takšne različne obravnave posameznikov več nimajo opravičljivih temeljev in takšno politično prioritetiziranje ene od generacij lahko vodi v spopadmed njimi. Poleg politične teže pa način prerazdelitve družbenih vrednosti v sodob­ nih državah blaginje, ki temelji na jasnih in institucionaliziranih staro­ stnih periodah v posameznikovem življenju (Kohli, 2010), tudi omejuje stike med generacijami ter na ta način krepi predsodke o starostnih sku­ pinah, kar vodi tudi v oblikovanje negativnih stereotipov. Naslednji citat jasno kaže na izzive informiranosti o drugih starostnih skupinah, ki jih izkušamo vsi člani družbe.