MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

74 Velika večina mladih poroča o dobrem ali zelo dobrem razumevanju s starši (77 % z očetom in 85 % z materjo). Pri tem se je po letu 2010 delež mladih, ki se zelo dobro razumejo s starši, občutno povečal, vendar se je hkrati približno enako močno povečal tudi delež mladih, ki svoje razumevanje s starši opisujejo kot slabo ali neznosno. Ugotovitve o naraščanju skupine mladih s konfliktnimi odnosi s starši se smiselno vklapljajo v širšo tezo o individualizaciji mladih (tokrat v smis­ lu komunikacijskega in čustvenega odmikanja od primarne družine), smiselno pa tudi sovpadajo z ugotovitvami o naraščanju stresamedmla­ dimi (glej poglavje o zdravju). 2.4 Mladi in medgeneracijsko sodelovanje Kot smo poročali že na začetku tega poglavja, se demografska struktura prebivalstva v Sloveniji spreminja podobno kot v ostalih državah razvite­ ga sveta. Zmanjšana rodnost in podaljševanje življenja prebivalstva na račun višje stopnje zdravstvenega in socialnega varstva tako povečujeta število starejših in vsaj relativno zmanjšujeta število mladih. V razvitih državah zahodnoevropskega tipa medgeneracijsko sodelovanje med dru­ gim sestoji tudi iz precej dolgotrajne finančne podpore staršev in starih staršev svojim otrokom in vnukom. Takšen pretok podpore je posledica dolgotrajnega procesa izobraževanja mladih, ki tvorijo najbolj izobraženo skupino prebivalstva v zgodovini človeštva (glej Deželan, 2017), in njiho­ vega vse bolj oteženega vstopa na trg delovne sile. Tradicionalen tok sredstev od starejše generacije k mlajši generaciji, kar je skozi celotno člo­ veško zgodovino veljalo za pravilo, se vse bolj postavlja pod vprašaj, saj sedaj starejše generacije v nekaterih visoko razvitih industrijskih družbah z nizko rodnostjo (npr. Nemčija, Japonska, Slovenija, Madžarska) prejema­ jo več finančne podpore odmlajših (Kohli, 2015: 33). Do svojih državljanov relativno dobrohotna država blaginje z razmeroma kakovostnim zdrav­ stvenim in socialnim varstvom tako preusmerja tok sredstev od mlajših k starejšim in tako povzroča tektonske spremembe v razmerjih med gene­ racijami (Lee in Mason, 2014). Gre namreč za sistemsko prioritetiziranje