MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

72 Prav tako pomembendejavnik pričakovane pomočimladim je njihov odnos s starši. Tega smo v raziskavi merili s pomočjo treh trditev, ki se nanašajo na njihovo medsebojno razumevanje in komunikacijo ter občutek mladih, da jih imajo starši radi. 5 Bolj kakovostni odnosi s starši praviloma poveču­ jejo možnosti za starševsko pomoč, kar je pokazala tudi naša raziskava. Mladi, ki imajo boljši odnos s starši, tendenčno pričakujejo več pomoči staršev na vseh preučevanih področjih: pri reševanju stanovanjske proble­ matike (rho=0,28; p<0,01), pri varstvuotrok (rho=0,28; p<0,01), pri iskanju zaposlitve (rho = 0,18; p < 0,01), pri nadaljnjem izobraževanju (rho = 0,18; p < 0,01) in pri pomoči z denarjem ali z darili (rho = 0,16; p < 0,01). Čeprav še vedno velika večina mladih računa na pomoč staršev na ključnih življenjskih področjih, so se ta pričakovanja po letu 2010 občutno zmanjšala. Visoko stopnjo starševske pomoči pri na primer reševanju stanovanjske problematike je leta 2010 izražalo 46 % mladih, v letu 2020 pa je ta delež znašal le še 29 %. 2.3.2 Razumevanje s starši Razumevanje oziroma komunikacija s starši je tesno povezana z medse­ bojnimi odnosi, tako lahko slabše razumevanje povečuje konfliktne od­ nose med mladimi in njihovimi starši. Mladi v Sloveniji se v splošnemdobro razumejo s svojimi starši, pri čemer se nekoliko bolje razumejo z materjo (M = 4,27; SD = 0,91; na 5-stopenjski lestvici) kot z očetom (M = 4,06; SD = 1,00). V primerjavi z letom 2010 v povprečnih odgovorih ni prišlo do večjih sprememb. 5 Koncept »odnos s starši« smo oblikovali s pomočjo faktorske analize, ki vključuje tri ka­ zalnike oz. trditve: 'Z materjo se razumem.' , 'Z očetom se razumem.' , 'Imam občutek, da me ima- jo starši zelo radi.' . Faktor pojasnjuje 73,92 odstotka pojasnjene variabilnosti in kaže visoko zanesljivost (Cronbach α = 0,767).