MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

68 Podatki iz Grafikona 2.7 kažejo, da se mladi za vse oblike socialnih opor najpogosteje obrnejo na neformalno mrežo, tj. na starše, partnerje in pri­ jatelje. Daleč najpomembnejši akterji nudenja socialne opore mladim so starši, ki jim v največji meri predstavljajo tako materialno in finančno oporo kot tudi oporo v primeru bolezni in pri iskanju zaposlitve. Partnerji in prijatelji za razliko od staršev mladim v največji meri zagotavljajo emo­ cionalno oporo. Formalna mreža (institucija ali organizirana vrsta pomoči) je šele na če­ trtem mestu po pomembnosti socialnih opor, ki mladim takoj za starši nudi največ pomoči pri iskanju zaposlitve. Neprofitne institucije in orga­ nizacije so med najmanj verjetnimi viri katerekoli oblike opore. Ne gre zanemariti tudi deleža tistihmladih (predvsemmoških), ki pomoči v da­ nih situacijah ne bi iskali oziroma nimajo nikogar, na kogar se lahko obr­ nejo. Takih mladih je največ v primeru iskanja zaposlitve (11,6 %) in reše­ vanja stanovanjske problematike (7,8 %). Pa vendar je po drugi strani vzpodbudno, da ima najmanj 89,4 % mladih nekoga, na kogar se lahko obrnejo po pomoč. Podobno stanje je za celotno populacijo pokazala tudi raziskava Slovenskega javnega mnenja (2018). Pri posameznih oblikah opor pomembno vlogo igrata tudi starost in spol mladih. S starostjo mladih upada opora na starše pri vseh oblikah pomo­ či in rahlo narašča opora na sorojence, partnerje in prijatelje, pa tudi na formalne vire pomoči. Primerjava glede na spol kaže, da se moški in ženske v posameznih oblikah opore na posamezne vire obračajo različno pogosto. Za emocionalno oporo bi več moških (63,9 %) kot žensk (36,1 %) izbralo starše, medtemko bi več žensk (55,3%) kot moških (44,7 %) izbra­ lo prijatelja. Moški se po finančno pomoč v največji meri obračajo na starše in formalno institucijo, prav tako ženske, le da so pri njih pomem­ ben vir tudi partnerji. Za materialno oporo bi se skoraj enkrat več žensk (64,3 %) obrnilo na partnerja v primerjavi z moškimi (35,7 %), medtemko bi se skoraj enkrat več moških (62,2 %) kot žensk (37,8 %) obrnilo na pri­ jatelja. V primeru bolezni bi moški v večjem deležu iskali oporo pri soro­ jencih, prijateljih in formalnih virih opore kot ženske. Le opora pri iska­ nju zaposlitve ne kaže statistično značilnih razlik glede na spol.