MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Demografija, omrežja socialnih opor in medgeneracijsko sodelovanje  65 Tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah se vse več parov odloči, da bodo postali starši, ne da bi se poročili (Eurostat, 2015), oziroma se poročijo šele po tem, ko postanejo starši. Da se mladi v Sloveniji v vse večji meri odločajo za poroko sočasno ali šele po rojstvu otrok, nakazujejo tudi prikazani statistični podatki v Grafikonu 2.5 in Grafikonu 2.6. V zadnjih desetletjih se nadaljuje trend vse kasnejše sklenitve zakonske zveze in odločitve za oblikovanje družine. Tudi te trende lahko podobno kot v primeru vse zgodnejšega odseljevanja od staršev razumemo kot izraz širšega trenda individualizacije mladih. 2.3 Omrežja socialnih opor V obdobju odraščanja, ko so mladi vse bolj primorani sprejemati lastne in odgovorne odločitve, omrežja socialnih opor mladim predstavljajo nepo­ grešljiv vir. Mladi praviloma pri svojih življenjskih odločitvah in stresnih situacijah potrebujejo nekoga iz svoje socialne mreže, ki mu zaupajo in ki jim bo nudil oporo. Socialna opora je večdimenzionalen koncept. Zgodovinsko gledano so zgodnejše definicije socialne opore poudarjale predvsem emocionalno razsežnost socialne opore (npr. Weiss, 1974; Cobb, 1976; Thoits, 1982), to­ rej socialne opore kot občutka pripadnosti ter sprejemanja in skrbi s stra­ ni pomembnih drugih. Novejše opredelitve (npr. Burleson, Albrecht in Sarason, 1994) pa poudarjajo, da je socialna opora tudi interakcijski in komunikacijski proces med ljudmi. Kako razumejo socialno oporo mladi, je razvidno iz izsekov intervjujev.