MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Demografija, omrežja socialnih opor in medgeneracijsko sodelovanje  57 Tudi napovedi v prihodnje kažejo, da se bo indeks starostne odvisnosti prebivalstva na področju Evropske unije še povečeval. Pri tem se zlasti v Sloveniji pričakuje največ sprememb v obdobju 2020–2060. Ti demograf­ ski trendi s seboj prinašajo velike družbene spremembe, še posebej na področjih dela in zaposlenosti, pokojninskega sistema, zdravja in social­ ne blaginje starejšega prebivalstva termedgeneracijskih razmerij (glej tudi poglavje o mladih in medgeneracijskem sodelovanju). 2.2 Prehodi mladih v odraslost Življenjske poteke mladih v zadnjih desetletjih zaznamujejo pomembne spremembe, povezane z njihovimi prehodi v odraslost. Za večino mejni­ kov odraščanja, kot so prehod od izobraževanja k delu in redni zaposlitvi, odvisnosti od staršev v neodvisnost in osnovanje lastnega (družinskega) življenja, je bil od začetka 90. let 20. stoletja značilen splošen trend po­ daljševanja prehodov v kasnejša leta oziroma v odraslost. Prav tako so prehodi postajali manj linearni in manj napovedljivi kot nekoč (Švab, 2000; Furlong, 2017; Eurostat, 2015). Mladi danes tako pogosteje dosega­ jo posamezne mejnike v različnem, manj »tradicionalnem« vrstnem redu kot nekoč (v smislu dokončanja izobrazbe, pridobitve zaposlitve, sklepanja zakonske zveze in nato osnovanja družine), prav tako so prehodi redkeje »povsem dokončni« (pogostejše je npr. vračanje k bivanju s starši ali v izobraževalni proces v kasnejših letih; Mandič, 2008; Buchmann in Kriesi, 2011). Na področju organizacije družinskega življenja nekateri raziskovalci v zvezi s temgovorijooprocesudestandardizacije življenjskihpotekov (Beck, 1992; Brückner in Mayer, 2005; Shanahan, 2000; Ule, 2014). Pri tem sicer velja opozoriti, da opisani trendi za posamezne evropske države veljajo v različni meri (Widmer in Ritschard, 2009; Bürgin idr., 2014; Nico, 2014). V Sloveniji je raziskava Mladina 2010 zelo jasno potrdila trend zviševanja starostnih mej pri večini prehodov v odraslost, kamor med drugim sodi­ jo odselitev od izvorne družine, ustvarjanje stabilnega partnerstva in os­ novanje družine (gl. Lavrič in Flere, 2011). V nadaljevanju prikazujemo trende po letu 2010, pri čemer se osredotočamo na odselitev od izvorne družine ter ustvarjanje lastne partnerske in družinske skupnosti.