MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

52 1.4 Uporabljeni postopki statistične analize V študiji smo uporabili tiste statistične metode in pokazatelje, ki so v družboslovnemraziskovanjunajbolj razširjeni, hkrati pa tudi dovolj razum­ ljivi širšemu krogu bralcev. Osnovno raven analize seveda predstavljajo frekvenčne porazdelitve, ki jih pogosto prestavljamo bivariatno, torej v okviru kontingenčnih tabel ( cross­ tabs ). Najpomembnejše in pomnenju avtorjev najzanimivejše porazdelitve so v obliki grafikonov predstavljene tudi v samem poročilu. Naslednji pogosto uporabljen statistični pokazatelj so aritmetične sredi­ ne, ki so jih dosegle posamezne ordinalne ali intervalne spremenljivke. Vrednosti tako izračunanih srednjih vrednosti znotraj obravnavanega vzorca služijo predvsemkot poenostavljeni pokazatelji stopnje prisotnosti nekega pojava (na primer: strinjanja s posameznimi trditvami). Dobolj poglobljenihugotovitev smoprišli z uporabokoeficientov statistične korelacije dveh spremenljivk. Pri temso nas največkrat zanimale statistične zveze med sociodemografskimi dejavniki (pretežno smo jih obravnavali kot neodvisne spremenljivke) na eni ter drugimi obravnavanimi (odvisni­ mi) spremenljivkami na drugi strani. Za povezave med spremenljivkama, med katerima je vsaj ena nominalna in ima hkrati več kot dve vrednosti, smo uporabljali koeficient kontingence (C), za pare ordinalnih in interval­ nih spremenljivk pa Pearsonov koeficient korelacije (r).