MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

518 »Ko sem se preselila v Ljubljano, sem se začela ukvarjati s stvarmi, s kateri- mi sem mislila, da se nikoli ne bom, začela sem pisati in raziskovati, kar je stvar, ki mi prej niti ni padla na pamet. Verjetno je to zato, ker sem spozna- la ljudi, ki so mi dali nek 'push', da to lahko tudi jaz, ker to ni bilo nekaj, kar bi moji družini bilo razumljeno kot opcija oziroma nikoli ni bilo to v moji glavi sploh. In zdaj delam doktorat, kar, če bi me vprašali pred 10 leti, ali ga bom, definitivno bi rekla, da ni šans. /…/ « Toda začetek študijske poti ni bil tak, kot ga je pričakovala in načrtovala. Sprva se je vpisala na študij mednarodnih odnosov, kjer pa je pogrešala kritično miselnost: »Najprej sem šla [študirat] mednarodne odnose, ampak sem bila tako tri mesece. In takrat, ko sem to študirala, mi je bila antropologija edini zanimiv predmet, ker mi je v bistvu pokazala, da lahko tudi drugače razmišljam, in se prvič v življenju nisem počutila neumne. Pri mednarodnih odnosih me je motilo to, da so nas učili neke doktrine in je bilo tako v bistvu, kot da bi bilo pravo. /…/ Da me učijo, to je tako, in tako more biti. Zanimivo mi je bilo, s čim smo se ukvarjali, se mi je pa zdelo, da jaz bi si želela od študija, da me pripravi do tega, da jaz razmišljam drugače. In potem /…/ kulturologija se mi je zdela bolj ... bližje temu, kar bi mi lahko dalo nek bolj kritičen pogled na stvari. Ker sem ugotovila, da se jaz lahko faktov naučim tudi drugje, pač ni vprašanje učenja faktov, ampak kako ti pristopiš. Pri mednarodnih od- nosih je šele v četrtem letniku bil predmet Teorije mednarodnih odnosov, kar se je meni zdelo absurdno, da ti v bistvu narediš tri leta faksa in v četrtem letniku ti rečejo, lej, to so pa teorije, na katere lahko gledaš na to. To je bilo meni čisto nelogično in potem sem v bistvu bila na kulturologiji, ki je bila študijska smer z največ izbirnimi predmeti, /…/ imela sem s ful različnih oddelkov, s politologije, s komunikologije, z novinarstva, v tujini tudi z in- terdisciplinarnih študijev. Tako da, kulturologija je zame pomenila v bistvu liberalne študije oziroma kritično teorijo.« Glede na študijske izkušnje v različnih evropskih mestih prepoznava po­ zitivne in negativne plati študija v Sloveniji: » /…/ Moja izkušnja v Sloveniji je bila taka, da je dosti bilo lažje, več časa sem imela, ker nisem rabila delati ob faksu, ker sem imela Zoisovo in preživnino,