MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Priloge  501 na Biotehniški fakulteti. Tja sem prišla, ker so pač te omejitve zaradi moje bolezni manjše. Takrat je bilo sicer tako, da je bila kar težka šola, ni mi šlo, ker nisem prišla z gimnazije, nisem imela v bistvu nobenega zaledja. In mi je šlo kar slabo, in sem to potem opustila. No, zdaj sem pa v Novem mestu vpisala okoljevarstvo, višjo šolo. In zdaj v bistvu sem delala redno, nisem imela nobe- nih težav, šlo mi je kar dobro, tudi do zdaj sem naredila čisto vse izpite, ta zadnji izpit sem imela junija, in zdaj sem v fazi pisanja diplomske naloge.« Poleg staršev ima še enega deset let starejšega brata. Starša sta bila nekaj čez dvajset, ko sta ga dobila. Oba delata na Slovenskih železnicah, živijo v Novemmestu. Obe njeni babici sta umrli v preteklem letu. O bratu pra­ vi, da imata tesne odnose, čeprav že živi na svojem. Zaradi multiple skle­ roze ima status gibalno ovirane osebe. Po nekaterih podatkih je multipla skleroza najpogostejši vzrok gibalne oviranosti med mladimi: »Ja, tako je bilo. Jaz sem zbolela novembra, ko sem bila stara trinajst let. Sem dobila to parezo, da sem imela te težave, ko sem imela mrtvo polovico obraza. Potem so rekli, da je to lahko prehodno obdobje, ker sem bila v času pubertete. Takrat se telo najbolj spreminja in niso vedeli in so rekli, ne bomo sklepali prehitro in bomo rekli, da je bilo to, da se je to zgodilo samo kot pre- hodno obdobje. To se tudi dogaja in potem je bilo okej in sem bistvu šla na rehabilitacijo v Sočo, kjer sem bila nekaj časa. V glavnem, potlej sem pa marca dobivala vsak mesec neke mravljince v nogi ali pa v roki, zmerom je bil nek problem. Potem sem jaz vedno znova prihajala nazaj. In po enem tretjem napadu so pa rekli, okej, to je multipla skleroza. To ne more biti nič drugega, tu si pa imela zdaj že toliko zagonov, da zdaj ni več dvoma.« Na ovire, ki so nastale zaradi bolezni, gleda z optimizmom in z vedrino: »Jaz v bistvu nisem bila za nič prikrajšana. Tako da nikoli ne bi rekla, jaz pa tega ne morem, ker imam to bolezen, nikoli ni bilo tega. Edino fajn pri tej bolezni je bilo, da je, kadarkoli si rabil karkoli v šoli zrihtati pa tako, si dobil opravičilo. Ampak glede na to – tudi športni dnevi, ki sem jih imela opravi- čljive, jaz sem hodila na njih. Na vse, kar sem imela opravičljivo, sem hodila, razen te dodatne pomoči, recimo za matematiko mi je profesorica zelo po- magala. Jaz se takrat doma sploh nisem rabila učiti, jaz sem vse v šoli nare- dila. V bistvu sploh nič truda nisem dala v šolo.«