MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

48 koeficient v zgornji tabeli (Tau-b = 0,16; p < 0,01). V delu vzorca, ki smo ga zbrali pred zaprtjem, je odgovor 'zelo velja' izbralo 8,8 %, v delu vzorca iz obdobja po zaprtju pa 9,0 %. Če k temu dodamo še kategorijo 'velja' , je razlika večja: v delu vzorca, ki smo ga zbrali pred zaprtjem, je odgovor 'velja' ali 'zelo velja' izbralo 20,8 %, v delu vzorca iz obdobja po zaprtju pa 31,1 %. Za primerjavo, v letu 2010 je po enaki metodologiji le 11,6%mladih (25–29) zaznavalo osamljenost kot problem. Epidemična situacija je torej le še nekoliko okrepila trend, ki je bil že neodvisno od nje v zadnjemdese­ tletju zelo izrazit (to se sicer še bolj jasno pokaže pri mlajših generacijah). K sklepu, da je bil vpliv epidemične situacije na nekatere rezultate sicer prisoten, vendar pa praviloma zelo majhen, je potrebno dodati tudi to, da je v okviru longitudinalnih primerjav vedno potrebno upoštevati specifične družbene okoliščine v posamezni časovni točki. Mladino sta v letu 2010 na primer močno zaznamovala gospodarska kriza in izjemno neugoden položaj mladih na trgu dela. Ena ključnih prednosti časovnih primerjav je prav v tem, da omogočajo vpogled v stanje mladih prav v takih izrednih razmerah. To se je pokazalo tudi v odzivih strokovne jav­ nosti na rezultate raziskave Mladina 2010 (Lavrič idr., 2011), ki so se kon­ centrirali prav na učinke gospodarskih razmer na stanje mladih. V letu 2020 je situacija podobna, le da je kriza v osnovi zdravstvena in da še bistveno močneje zaznamuje življenja mladih. Rezultati analiz so s tega vidika še posebej pomembni in dragoceni. Jasno pa je, da morajo biti epi­ demične razmere ustrezno upoštevane pri interpretacijah, čemur so av­ torji posameznih poglavij tudi dosledno sledili.