MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Raziskovalne metode  47 Tabela 1.5: Korelacije med časovnim okvirom anketiranja (pred ali po zaprtju šol) in izbranimi odvisnimi spremenljivkami. Kendallov tau-b Statistična značilnost Število respondentov Kako pogosto čutiš stres? –0,030 0,474 463 Kako si v teh dneh zadovoljen_na s svojim življenjem kot celoto? –0,137** 0,001 463 Problemi mladih – bojim se, da se ne bom mogel_la zaposliti. 0,150** 0,000 460 V prostem času se ukvarjam s športom (npr. individualni ali ekipni športi, telovadba, ples, tek ali vsakršna druga telesna aktivnost). 0,023 0,586 464 V prostem času obiskujem lokale, klube, zabave. –0,080 0,057 464 V prostem času grem v nakupovalni center. 0,017 0,695 464 Problemi mladih – osamljenost. 0,161** 0,000 459 Problemi mladih – strah pred izgubo zaposlitve. 0,088* 0,037 455 Problemi mladih – strah pred neuspehom v šoli, službi, poklicu. 0,128** 0,002 462 Problemi mladih – pomanjkanje denarja. 0,047 0,267 463 Problemi mladih – stanovanjski problem. 0,101* 0,015 462 Opomba: Starost je omejena na od 25 do 29 let. Iz tabele je razvidno, da so sicer mnoge korelacije statistično značilne, vendar so hkrati prav vse korelacije zelo šibke. 4 Na tej osnovi lahko skle­ nemo, da je bil vpliv epidemične situacije na odgovore respondentov pri nekaterih odgovorih sicer prisoten, vendar pa je bil ta vpliv praviloma zelo majhen. Ta vpliv lahko ponazorimo bolj konkretno na primeru osam­ ljenosti kot problema mladih, ki je gotovo ena izmed spremenljivk, na ka­ tero je epidemična situacija najbolj vplivala, kar nakazuje tudi najmočnejši 4 V statistični literaturi se, vsaj kar zadeva družbene vede, kot so politologija ali sociologija, vrednosti korelacijskih koeficientov pod 0,2 smatrajo kot indikacije šibke korelacije, vred­ nosti pod 0,1 pa kot indikacije zanemarljivo šibke korelacije (Akoglu, 2018).