MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

464 svetovnega prvenstva, olimpijskih iger to razliko med športniki. Ker na koncu vsi, ki si želijo vrhunskega rezultata, naj bi delali isto, naj bi vsi gara- li. Tako da o tem se definitivno premalo govori. Potem določene ženske ima- jo potem tudi probleme s prehrano. To je tudi vse povezano s psiho. Premalo se govori o tem. Na koncu itak vsi vidimo samo uspeh. Tisti vau pa zlata medalja. Če pa ni uspeha, pa vsi rečemo, ah, saj ta je pa zanič. Se mi zdi, da premalo ljudi vidi tisto, kar je v ozadju. O tem bi se lahko več pogovarjali.« »Kakšno pa je tvoje mnenje o dopingu?« (K. N.) »O tem semnapisala celomagistrsko nalogo. Definitivno tega ne podpiram, ne toleriram. Se mi pa zdi, da se dela veliko preveč izjem. Na primer Rusinja Efi- mova (Yulia Efimova, ruska plavalka) je bila že dvakrat pozitivna na doping testu, pa še vedno lahko plava. Okej, je dobila eno leto kazni, ker se je nekaj opravičevala in je bilo potemto sprejeto. Recimo tudi Kitajec SunYang (kitajski plavalec), okej, saj zdaj je dobil osem let, ampak prej je bil tudi že dvakrat (po- zitiven na doping testu), pa je še vedno lahko plaval in nastopal. Semi zdi, da je preveč izjem. Če pa na primer pogledamo ti dve slovenski (plavalki), ki sta bili pozitivni, sta pa obe takoj dobili 4 leta, brez kakšnih olajševalnih okoliščin. Zdi semi tudi, da gre vse za biznis, za promocijo športa. Včasih semi zdi, da kakšna panožna zveza tudi krije koga za to, da bi bil šport bolj popularen.« V svoji mreži socialne opore je izpostavila predvsem trenerja, družino, partnerja in svojo maserko. Pravi, da so zanjo vsi členi zelo pomembni, saj se med seboj dopolnjujejo in ji predstavljajo res popolno oporo: »Kakor sem že prej omenila, sem že od 15. leta od doma, načeloma sem se osamosvojila in si ne predstavljam, da bi spet živela s svojo družino v istem stanovanju. Definitivno se mi zdi, da je trener tisti, ki je oče, mama, psiho- log, fizioterapevt. Da je on vse osebe v eni. Definitivno mislim, da če ne bi bilo njega, bi mogoče že prej zaključila kariero. /…/ Je res, da do sem sploh ne bi prišla, če ne bi že na začetku me družina podpirala. Mami in oči, stari starši, deda je bil tisti, ki me je vozil vsak dan na treninge v Ljubljano. Tudi za njih je bilo to neko odrekanje, da sem jaz lahko bila uspešna v športu. Nisem sicer nikoli od njih čutila nobene presije, zdaj pa moraš narediti rezultat. /…/ Par- tner se mi zdi, da je bil tisti člen dodaten, ko sem potrebovala neko sigurnost. Zdaj sva skupaj že 5 let in v bistvu on nima veze s plavanjem in na začetku si