MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

46 trdimo, da je ta ocena respondenta deloma pod vplivom epidemičnih razmer, po drugi strani pa je tudi jasno, da je metodološko praktično ne­ mogoče izmeriti, koliko so na respondentovo oceno epidemične razmere dejansko vplivale. Pri nekaterih respondentih je bil lahko vpliv zelo mo­ čan, pri drugih pa ga sploh ni bilo. Dejstvo, da je bil večji del vzorca realiziran pred jesenskim zapiranjem šol, nam omogoča, da statistično vendarle ocenimo ta vpliv. To lahko na­ redimo tako, da pogledamo korelacije med datumom izvajanja ankete in spremenljivkami, ki so po logični presoji najbolj verjetno pod vplivom epidemičnih razmer. Anketiranje se je namreč začelo izvajati 19. avgusta 2020, ko v Sloveniji niso veljali nobeni resnejši omejitveni ukrepi, zaklju­ čilo pa 10. novembra, kar je približno tri tedne po zaprtju šol in dva tedna po zaprtju gostinskih lokalov. Našo analizo smo omejili na starostno skupino 25–29 let, saj je bilo v zadnjem obdobju ankete anketiranih so­ razmerno več starejšihmladih 2 (r = 0,25; p < 0,01), starost pa je pomembna spremenljivka pri vplivanju na opazovane odvisne spremenljivke. Vzorec smonato razdelili na dva dela: del, ki temelji na anketiranjupred zaprtjem šol (n = 217), in del, ki temelji na anketiranju po zaprtju šol (n = 223). Nato smo s pomočjo Kendallovega tau-b koeficienta 3 preučili korelacije med časomanketiranja (pred ali po zaprtju) in izbranimi odvisnimi spremen­ ljivkami. Spremenljivke smo izbrali na osnovi presoje z vidika najbolj ver­ jetnega vpliva časovnega okvira anketiranja. 2 To je pri anketiranju mladih pričakovano, saj so starejše skupine manj odzivne in je zato anketiranje teh skupin bolj skoncentrirano proti koncu anketiranja. 3 Ta koeficient je med najprimernejšimi za ugotavljanje korelacij med eno dihotomno in eno intervalno ali ordinalno spremenljivko.