MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Raziskovalne metode  45 Iz podatkov v tabeli je razvidno, da je bil z anketiranjem realiziran zelo dober vzorec, saj so odstopanja strukture realiziranega vzorca od struktu­ re populacije minimalna. To potrjuje tudi majhen razpon med utežmi – najmanjša utež namreč znaša 0,54, največja pa le 1,92. 1.1.5 Ocena vpliva epidemičnih razmer na rezultate raziskave Glede na doslej opisane metodološke postopke in podatke glede struktu­ re realiziranega vzorca lahko sklepamo, da epidemične razmere, v katerih se je deloma izvajalo anketiranje, niso pomembno vplivale na kakovost vzorčenja in samega zbiranja podatkov. Realizirani vzorec se namreč po vseh ključnih kriterijih zelo lepo prilega strukturi populacije, anketiranje pa je bilo z vsemi respondenti izvedeno v celoti v obliki osebnega (t. i. Face-to-Face) strukturiranega intervjuja. Jasno pa je, da je epidemija pomembno zaznamovala življenja mladih, njihove občutke, stališča, pa tudi vedenja. Te vplive smo upoštevali tudi pri oblikovanju vprašalnika, kjer smo pri tozadevno najbolj občutljivih vpra­ šanjih respondente prosili, naj pri svojih odgovorih pomislijo na stanje pred nastopom epidemičnih razmer. Na ta način smo po naši oceni zagotovili neposredno primerljivost s stanjemmladih iz preteklih let in desetletij. Pri vseh anketnih vprašanjih seveda tega dodatka ni bilo smiselno ali možno dodajati. Če na primer mlade sprašujemo o njihovih temeljnih vrednotah ali stališčih, o njihovih občutkih, strahovih ali pa na primer o njihovem političnem vedenju, je sklicevanje na čase pred epidemijo pre­ cej očitno nesmiselno. Če bi sledili tej logiki, bi naleteli na metodološki problem selektivnega spomina, ki ima pomemben vpliv na odgovore o tem, kako se je nekdo pred enim letompočutil ali kaj mu je bilo v življenju pomembno. Poleg tega je potrebno poudariti, da se velika večina zastav­ ljenih anketnih vprašanj nanaša na splošna in ne trenutna stanjamladih. Če so anketiranci odgovarjali na vprašanje, kako velik problemmladih v Sloveniji se jim zdi osamljenost, je bilo iz vprašanja jasno, da gre za re­ spondentovo splošno oceno stanja mladih. S precejšnjo gotovostjo lahko