MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

444 Temi trajnostnega vedenja in vrednot sta zanjo nekoliko bolj komplicira­ ni, saj meni, da ju lahko ljudje različno dojemajo: » /…/ poenostavljeno, da si ti kot posameznik sposoben preceniti, kaj je bolje za okolje. Že od tega, da se na primer, namesto da greš v službo z avtom, usedeš na kolo in ne po nepotrebnem porabljaš dizel ali pa bencin. Ali pa, da kupuješ hrano, ki je slovenska, ki ni prepotovala 1000 kilometrov, da je prišla do tebe. Ali pa, da ni prekomernega zapravljanja, da imaš tri iste stvari doma, ker jih imaš lahko, ker imaš dosti denarja. In da stvar uporab- ljaš, dokler dela, ne pa, dokler se ti ne zdi že malo stara. Na primer, televizi- jo imaš, dokler ne crkne oziroma jo je neiracionalno popraviti, ne pa pol leta po tem, ko si jo kupil, ker je prišla na trg ena, ki ima boljšo resolucijo. To so mala področja, na katerih lahko skrbiš. Kaj pa je točno trajnostni razvoj, pa mislim, da se te definicije ful razlikujejo, odvisno koga vprašaš, v kateri sfe- ri. Ali vprašaš neke gospodarstvenike ali pa biologe.« »Definitivno strmim k temu, da imam čim manj elektronskih in plastičnih odpadkov, ker so najbolj taka zadeva. Čimmanj stvari poskusim zavreči. Če karikiram, eno jabolko, če ima eno gnilo packo, ga bom pač obrezala. Za stvari v hladilniku, za katere vem, da so prej pokvarljive, jih bom prej pojed- la. Tudi če bi mi tisti dan mogoče 'pasalo' kaj drugega, bom preferenčno pojedla tisto, čemur gre slabše. Z vidika porabe hrane. Tudi z vidika oblačil, nosim še vedno kakšne stvari, na primer majice, ki še vedno zgledajo okej. Seveda ne stvari, ki sem jih prerasla, ki so mi preozke, premajhne, ampak zelo veliko stvari imam takšnih zelo starih. Mogoče dosti drugih ljudi raz- mišlja, ne, tega pa ne bom nosil, ker je staro, in si raje kupi novo.« Svojo prihodnost bolj podrobno dojema predvsem za čas doktorskega štu­ dija oziroma naslednjih pet let. Dolgoročnih načrtov pa v tem trenutku nima: »Jaz to jemljem bolj kot neko obdobje (čas doktorata), ki ga lahko začrtaš. Verjetno bi drugače gledala, če bi zdaj dobila službo za nedoločen čas, ki vem, da jo imam do kadarkoli. Ne vem, ali se bommorala po 4 letih kam preseliti, oditi v tujino, na kakšno dodatno usposabljanje ali pa postdoca (postdoktor- ski študij). Ne vem, kakšno bo finančno stanje, kakšne bodo druge privatne zadeve. Ne razmišljam naprej od te točke, od mojega 30. leta.«