MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Raziskovalne metode  43 Tabela 1.3: Sodelovanje v anketi glede na statistično regijo. Pomurska (%) Podravska (%) Koroška (%) Savinjska (%) Zasavska (%) Spodnjeposavska (%) Jugovzhodna Slovenija (%) Osrednjeslovenska (%) Gorenjska (%) Notranjsko-kraška (%) Goriška (%) Obalno-kraška (%) N = 130 300 70 280 40 80 150 490 210 50 110 90 V celoti opravlje- na anketa 70,8 67,0 61,4 61,1 75,0 50,0 63,3 63,3 63,3 58,0 70,0 40,0 Ni prišel v stik z anketirancem 15,4 18,7 25,8 14,3 12,5 23,8 14,7 20,2 19,5 20,0 13,6 51,1 Zavrnitev (s strani anketiran- ca oz. nekoga drugega) 12,3 12,6 11,4 23,2 7,5 23,7 17,3 15,5 13,4 22,0 14,5 6,7 Drug razlog (delno opravljena anketa, zmenek) 1,5 1,7 1,4 1,4 5,0 2,5 4,7 1,0 3,8 0,0 1,9 2,2 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Najvišjo, 75-odstotno odzivnost, smo dosegli na območju zasavske regije. Poleg tega smo visoko stopnjo pripravljenosti za sodelovanje zabeležili še v pomurski in goriški regiji. Po drugi strani je bila stopnja odzivnosti daleč najnižja v obalno-kraški regiji (predvsem na račun velikega deleža izbra­ nih oseb, s katerimi ni bilomogoče vzpostaviti stika), pa tudi v spodnjepo­ savski regiji. 1.1.4 Uteževanje Ker so bile osebe izbrane z različnimi verjetnostmi, pa tudi zaradi neso­ delovanja, zavrnitev in drugih »napak«, demografske karakteristike rea­ liziranega vzorca nekoliko odstopajo od karakteristik ciljne populacije. Zaradi boljše reprezentativnosti vzorca je zato podatke potrebno utežiti in jih na ta način približati podatkom celotne ciljne populacije. Uteži dajo nekaterim elementom v vzorcu večjo težo kot drugim in obratno.