MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Priloge  423 šole. Vse je bolj profesionalno, navajajo te na samostojne roke, veliko več de- laš sam, in to je to. Imam tudi novega profesorja za kitaro, s pomočjo katere- ga sem se v treh letih veliko izboljšal. Iz osnovne šole sem pa naredil tudi velik napredek pri teoriji, saj me je skrbelo, da ne bom naredil sprejemnih izpitov, zato sem veliko vadil, kljub temu da mi je teorija sicer vedno šla dobro.« Nekaj pomislekov ima tudi glede srednješolskega izobraževalnega siste­ ma, ki na področju glasbe po njegovem mnenju odstopa od ostalih pro­ gramov in velikokrat ne izpolnjuje pričakovanj mladih glasbenikov: »Cel sistem je nekoliko nerodno nastavljen. Klasični program je sicer na- menjen igranju, ne pa komponiranju in vse je nastavljeno na učenje in ne na uporabo. Solfeggio na primer je zelo pomemben, čeprav ga mladi glasbe- niki ne marajo. Ne marajo pa zato, ker jim nihče ne pove, zakaj je to po- membno. Sam mislim, da je solfeggio zelo pomemben – boljše kot imaš uho (glasbeno predstavo), boljše glasbo sliši in boljše jo razumeš. Kar seveda po- meni, da jo na koncu tudi boljše igraš.«  Za življenje srednješolca-glasbenika Benjamin pravi, da je naporno, saj je glasbena šola v primerjavi z drugimi šolami drugačna. Poleg običajnih predmetov so tukaj še glasbeno specifični predmeti, ki so zahtevni ne le na vsebinski ravni, ampak terjajo tudi bistveno večjo investicijo časa in koncentracije v času, ko je potrebno glasbeni inštrument tudi vaditi. Medtem ko običajni gimnazijci po pouku počivajo, glasbeniki vadijo: »Sam imam največjo težavo z vajo kitare. Moj čas je zjutraj, takrat sem naj- boljši, ampak takrat imam šolo. Velika večina najboljšega dela dneva je torej namenjena pouku. V prostem času tudi rad grem na fitnes in tudi za to bi rad našel čas. Za vajo moram torej najti čas zvečer, ko sem najbolj utrujen.« Na podlagi prisile v kreativno in kompromisno oblikovanje prenatrpane­ ga urnika pa je Benjamin sprejel tudi nekatere sicer inovativne, a zelo ra­ cionalne in odgovorne odločitve, ki mu omogočajo, da svoj čas kar najbo­ lje izkoristi: »Ne gre za to, koliko časa si vadil, ampak kaj si naredil v tem času. Če je nekdo 'šprudlal' kitaro 6 ur, to ni še nič. Nekdo, ki pa je premišljeno igral 2