MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

398 O širših družbenih temah sicer mladi po večini ne razmišljajo prav dosti, saj na lestvici vrednot in zanimanj mladih že vsaj dvajset let prevladujejo elementi zasebne sfere, kot sta prijateljstvo in družina, bistveno manj pa so mladim blizu širše družbene teme. V zadnjem desetletju se na ravni vrednot in stališč mladih še naprej izraža trend individualizacije oziroma vse večje težnje po avtonomiji. V tem okviru zaznavamo tudi izrazit po­ rast liberalnih vrednot med mladimi, saj mladi bistveno bolj kot pred de­ setimi leti zavračajo ubogljivost kot vrednoto v okviru vzgoje otrok in v bistveno večji meri sprejemajo istospolno starševstvo. Z opisanimi vred­ notnimi trendi je skladna ugotovitev, da se mladi v Sloveniji pospešeno odmikajo od katolištva. Liberalizacija vrednot mladih seveda še nujno ne pomeni, damladi živijo v zelo strpni in odprti družbi. V našemvzorcu na primer večina homoseksu­ alno usmerjenih mladih poroča, da so se že počutili kot žrtve diskrimi­ nacije zaradi svoje spolne usmerjenosti. Tudi socialna distanca mladih do beguncev ostaja zelo visoka: medtem ko bi se le 7 % mladih počutilo nelagodno, če bi se v njihovo bližino preselila družina iz Zahodne Evrope, bi se v primeru priselitve beguncev nelagodno počutilo kar 56 %mladih. O resnih težavah na področju tolerantnosti v slovenski družbi priča tudi dejstvo, da je več kot 80 % mladih večkrat mesečno priča sovražnemu govoru na internetu. Kar 70 %mladih tudi meni, da je v slovenski družbi preveč sovražnega govora. Verjetno je tudi z razširjenostjo sovražnega govora povezano dejstvo, da se je zanimanje za politiko v zadnjemdesetletju nekoliko povečalo. Mladi se tudi bolj kot pred desetimi leti čutijo politično kompetentni in so bolj naklonjeni neposrednemu komuniciranju s politiki, vključno s sodelova­ njem v peticijah. Vendar je pri tem pomembno poudariti, da je stopnja zanimanja mladih za politiko, vključno z njihovim samoporočanim po­ znavanjem politike, še vedno na nizki ravni. S tem je povezano tudi zelo nizko zaupanje v nosilce politične oblasti, kar semed drugimkaže v visoki razširjenosti stališča, da običajen posameznik v naši družbi nima pravega vpliva na početje oblasti. Vse to ima seveda negativen vpliv na udeležbo na volitvah oziroma na širšo politično participacijomladih, ki ostaja nizka. Na drugi strani skrbi občuten potencial za politično radikalizacijo; kar