MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

396 dih; leta 2010 je stopnja anketne brezposelnosti mladih znašala 14,7%, leta 2019 le še 8,1 %. Po letu 2015 se je občutno zmanjšal tudi delež zaposlenih mladih, ki delajo v kateri od fleksibilnih oblik zaposlovanja. Poleg tega se razkorak med pridobljenimi kompetencami mladih in zahtevami na de­ lovnem mestu (t. i. skills mismatch ) v zadnjih letih zmanjšuje. Premiki na bolje se torej dogajajo. Kljub temu velja izpostaviti, da so ti premiki bi­ stveno manjši, kot kažejo uradni podatki. Če se na primer ozremo k dele­ žu mladih, ki sebe dojema kot brezposelne, zmanjšanja deleža brezposel­ nosti v zadnjem desetletju sploh ni zaznati. Povedano drugače, delež brezposelnih mladih se znižuje po kriterijih uradne statistike, ne pa tudi po kriterijih samih mladih. Predvsem je pomembno, da Slovenija še ved­ no močno odstopa od evropskega povprečja navzgor po deležu mladih v prekarnih oblikah zaposlovanja. V zadnjem desetletju se je tudi občutno povečal delež mladih, ki ocenjujejo, da so za svoje delo plačani prenizko, da je delo, ki ga opravljajo dolgočasno, da je delovna klima slaba ter da so jim na delovnem mestu kršene pravice. V luči teh dejstev lahko sklene­ mo, da položaj mladih na trgu dela v Sloveniji ostaja – ugodnim gospo­ darskim trendom v zadnjem desetletju navkljub – relativno neugoden. Po desetletjih izpostavljenosti visokim stopnjam prekarnosti niti ne pre­ seneča, da so mladi svoja pričakovanja glede zaposlitve bistveno spreme­ nili. Za povečanje svojih zaposlitvenih možnosti so vse bolj pripravljeni na geografskomobilnost, na dodatno izobraževanje, občutno bolj so prip­ ravljeni sprejeti tudi začasno zaposlitev in nižje plačilo. Kar dve tretjini mladih sta za preprečitev nezaposlenosti pripravljeni stopiti na samostoj­ no podjetniško pot. Mladi torej vse bolj pristajajo na negotove razmere glede zaposlitve. To lahko povežemo s trendom naraščajoče naklonjeno­ sti zaposlitvi v zasebnem sektorju oziroma z upadanjem želje po zaposli­ tvi v javnem sektorju. V tej luči ni presenetljivo, da se med mladimi krepi podjetniški duh. Občutno bolj kot pred desetletjemmladi poročajo o tem, da jim je izobraževanje vzbudilo interes, da bi postali podjetniki. Skladno s splošnimi značilnostmi sodobne generacije mladih je tudi slovenski mladini sicer pri delu najbolj pomembno to, da je delo zanimivo, da omo­ goča visoko stopnjo avtonomije in da ima delo jasen cilj. Tudi varnost za­ poslitve je mladim pomembna, vendar nekoliko manj kot prej naštete značilnosti.