MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

382 Zgornji grafikon jasno prikazuje, da so mladi tako rekoč potopljeni v sov­ ražni govor na spletu. Dobrih 80 % jih je večkrat mesečno priča odkritim sovražnim vsebinam. Veliko več kot tretjina (38 %) se jih s sovražnim go­ vorom sreča večkrat na teden ali pogosteje. Ni presenetljivo, da se tisti, ki pogosteje zaznavajo take vsebine, tendenčno bolj strinjajo s trditvijo, da je v naši družbi sovražnega govora preveč (r = 0,22; p < 0,01). Tudi sicer pa korelacije pokažejo podobno sliko kot pri prejšnji trditvi. Več sovražnega govora na primer tendenčno zaznavajo tis­ ti, ki izražajo večjo naklonjenost do beguncev (r = 0,19; p < 0,01), romskih družin (r =0,16; p<0,01) indo istospolnousmerjenihoseb (r =0,16; p<0,01). Posebej močne so korelacije v temprimeru s percipirano izpostavljenostjo diskriminaciji na osnovi starosti (r =0,25; p<0,01), spola (r =0,23; p<0,01), ekonomskega položaja (r = 0,19; p < 0,01), etnične pripadnosti (r = 0,16; p <0,01) ter verskega prepričanja (r =0,15; p <0,01). Povedna je tudi pozitiv­ na korelacija med percepcijo sovražnega govora in istospolno usmerje­ nostjo (r = 0,10; p < 0,01). 13.7 Religioznost mladih Glede na to, da smo v vprašalniku uporabili enake indikatorje religio­ znosti, kot so bili uporabljeni v prejšnjih raziskavah in v Svetovni raziskavi vrednot , lahko religioznost mladih v letu 2020 učinkovito primerjamo s stanjem vse do leta 2000. Iz Grafikona 13.18 je jasno razvidno, da katolištvo izgublja priljubljenost med slovenskimi mladimi že vsaj od začetka 21. stoletja. V širšem smislu to pomeni tudi, da religija izgublja svoj pomen kot okvir identitete za mlade – delež takšnih, ki se ne identificirajo z nobeno religijo, je od leta 2010 poskočil s 24 % na 40 %.