MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji
378 Nepresenetljivo se z navedeno trditvijo bolj strinjajomladi, ki izražajo več jo naklonjenost do beguncev (r = 0,28; p < 0,01) in romskih družin (r = 0,26; p < 0,01) kot novih sosedov, pa tudi tisti, ki v priseljevanju tendenčno vidijo predvsem pozitivne prispevke za Slovenijo (r = 0,25; p < 0,01). Gre torej za del širše dimenzije svetovnega nazora, ki se izraža v večji ali manj ši naklonjenosti do manjšin, pa tudi drugih marginalnih družbenih sku pin. Slednjemeddrugimpotrjujejopozitivne korelacije s podporo istospol nemu starševstvu (r = 0,28; p < 0,01) in z večjo naklonjenostjo sprejeti istospolno osebo ali par za novega soseda (r = 0,16; p < 0,01). Prav tako se strinjanje z obravnavano trditvijo povezuje z bolj levo politično samoopre delitvijo (r = –0,22; p < 0,01). Vsi ti izsledki so skladni z našo splošno ugo tovitvijo, da skozi leta slovenska mladina postaja vse bolj liberalno usmer jena in da se odmika od vrednot golega materialnega preživetja. Grafikon 13.16: Ocena odnosa države do narodnih in etničnih manjšin glede na spol. Naša država bi morala bolje poskrbeti za narodne in etnične manjšine. 90 % 80 % 60 % 40 % 30 % 10 % 20 % 70 % 50 % Sploh se ne strinjam. Moški Ženske 8,8 18,8 38,6 25,0 8,8 3,8 11,9 34,3 37,2 12,8 Se ne strinjam. Niti–niti. Se strinjam. Popolnoma se strinjam. 0 % 100 % Vir podatkov: Mladina 2020. Medtem ko demografski dejavniki, kot sta starost ali izobrazba, ne kažejo pomembnega vpliva na strinjanje z obravnavano trditvijo, se kot prese netljivo močen napovednik izkaže spol (Grafikon 13.16). Glede na kvanti tativne študije, ki s t. i. lestvico etnokulturne empatije merijo razlike med spoloma pri sprejemanju drugačnih kultur, manjšin in tujcev, ta ugotovi tev pravzaprav ni povsem presenetljiva. Prav obratno. Ženske same sebe opisujejo kot bolj etnokulturno empatične v primerjavi z moškimi (Wang idr., 2003). Spol ima močno napovedno moč za etnokulturno in bazično
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MjQwNzY=