MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

376 priseljencev zgolj rahlo poslabšalo, potem pa je šele kasneje, ko se je mi­ grantska kriza že umirila, sledilo občutno poslabšanje. Ta trend lahko vsaj deloma razložimo z dejstvom, da se je v Sloveniji leta 2018 število nelegalnih prehodov zopet nenadno občutno povečalo, kar za 373 % gle­ de na preteklo leto (Policija, 2020), ter da je bila problematika nelegalnih prebežnikov medijsko dokaj močno zastopana vse do leta 2020. Pri tem velja poudariti, da podatki kažejo na precejšno polarizacijo mladih glede tega vprašanja. Od leta 2010 se je namreč izrazito, s 45 % na 37 % zmanj­ šal delež mladih, ki so odgovorili z oceno na sredini (5), povečal pa se je delež mladih z najvišjo (10) oceno (z 2 % na 3 %), še bolj pa delež mladih z najnižjo (0) oceno (z 2 % na kar 13 %). Glede na to, da smo trditev o tem, da bi morali delodajalci pri zaposlova­ nju dati prednost Slovencem, prav tako v osnovi prevzeli iz večje medna­ rodne raziskave, tokrat gre za Svetovno raziskavo vrednot , lahko ponovno postavimo naše podatke v širšo perspektivo. Grafikon 13.15: Strinjanje s trditvijo, da bi morali delodajalci dati prednost Slovencem pred priseljenci, Slovenija in izbrane države, 1995–2020. Kadar je malo možnosti za zaposlitev, bi morali delodajalci dati prednost Slovencem (% mladih, ki se pretežno ali popolnoma strinjajo). Slovenija Italija Madžarska Avstrija Nemčija Hrvaška 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % 1995–9 2005–6 2008–9 2011 2020 Vira podatkov: Svetovna raziskava vrednot (Inglehart idr., 2018), Mladina 2020. Opomba: Zaradi primerljivosti je analiza omejena na starostno skupino 18–29 let.