MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Vrednote, zanimanja in stališča mladih  375 Grafikon 13.14: Percepcije družbenega učinka priseljencev, Slovenija in izbrane države, 2002–2020. Ali meniš, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? (0 = 'veliko slabša'; 10 = 'veliko boljša') Slovenija Italija Madžarska Avstrija Nemčija 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5 6,0 2002 2010 2012 2014 2016 2018 2020 Vira podatkov: Evropska družboslovna raziskava 2002–2018 (ESS 2002–2018), Mladina 2020. Grafikon 13.14 jasno prikazuje vsaj troje. Prvič, takoj po pojavu t. i. evrop­ ske migrantske krize, ki je dosegla vrhunec med leti 2014 in 2016, so mla­ di v vseh štirih državah (z izjemo pete, Nemčije) v večji meri začeli misliti, da je država, v kateri živijo, zaradi priseljencev postala nekoliko (Sloveni­ ja, Avstrija) ali pa občutno (Italija, Madžarska) slabša za bivanje. Drugič, po koncu tega vrhunca krize, do leta 2018, se je mnenje mladih glede družbenega učinka priseljencev izboljšalo v vseh obravnavanih državah razen v Sloveniji. Omenjeni premik javnega mnenja je razlagalno povsem razumljiv. Veliko večji prihodi priseljencev v dano državo namreč lahko prek medijskega poročanja in osebnih izkušenj povečajo občutek kseno­ fobije ali preprosto občutek manjšega nadzora, reda in stabilnosti ter prek tega nezadovoljstvo. Toda na prvi pogled bolj nenavadno je, tretjič, da v Sloveniji do leta 2018 ni prišlo do omenjene spremembe v prid bolj pozitivnega odnosa domigrantov. Še več, negativen trend se je nadaljeval vse do leta 2020. Dodatno je presenetljivo, da se je med letoma 2014 in 2016, ko je v Slovenijo v kratkem času (med septembrom in oktobrom 2015) vstopilo skoraj 60.000 priseljencev (24ur, 2015), mnenje o učinku