MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

374 Jasno željo, da bi se v Sloveniji preprosto v čim večji meri izognili prihodu beguncev, lahko gotovo pripišemo vsaj tistim, ki se strinjajo s trditvijo o zaostrovanju kontrole prehodov in hkrati izražajo socialno distanco ( 'bi se počutili (zelo) slabo …' ) do beguncev. Takih je v celotnemvzorcu 46 %. Za skoraj polovicomladih lahko torej rečemo, da izraža odklonilen odnos do sprejemanja beguncev v Slovenijo. O tem, da trditev o strožjem omejevanju prehodov beguncev dejansko izraža negativno stališče do beguncev samih, pričajo tudi nekatere druge korelacije. Tisti, ki se strinjajo s to trditvijo, imajo na primer bistveno večjo socialno distanco tudi do Romov (r = 0,39; p < 0,01), se bistveno bolj strinjajo, da bi pri zaposlovanju delodajalci morali dajati prednost Slo­ vencem (r = 0,59; p < 0,01), in so v bistveno večji meri prepričani, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša država za bi­ vanje (r = 0,51; p < 0,01). Nazadnje sta navedeni trditvi očitno tudi sami po sebi ključni za razu­ mevanje odnosa mladih do priseljencev, zato ju v nadaljevanju obravna­ vamo podrobneje. Začenjamo s predstavo o »koristnosti« priseljencev za Slovenijo. Trditev smo zastavili na povsem enak način, kot jo že vrsto let zastavljajo v okviru Evropske družboslovne raziskave , kar nam omogoča, da rezultate postavimo v nekoliko širši časovni in prostorski kontekst.