MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Vrednote, zanimanja in stališča mladih  363 rahlo povečal pesimizem. Povprečna ocena prihodnosti družbe je tako statistično značilno (p < 0,05) zdrsnila, in sicer z 2,84 (SD = 1,01) v letu 2010 na 2,76 (SD = 1,15) v letu 2020. Predstave o prihodnosti se predvsem polarizirajo. Tako v primeru osebne prihodnosti kot v primeru prihodnosti družbe je v primerjavi z letom 2010 bistveno manj takih, ki menijo, da ne bo večjih sprememb. Zaskrbljujoč je občuten porast mladih, ki so pesimistični glede prihodnosti naše družbe. Takšne predstave so povezane predvsem s skrbmi glede staranja prebivalstva in glede degradacije naravnega okolja. Pri tem je z vidika mladinske politike zanimiv predvsem izrazit porast (z 38 % na 47 %) deleža mladih, ki vidijo prihodnost družbe kot slabšo od sedanjosti. Kaj poganja ta pesimizem? Analize podatkov sugerirajo, da sta pomembna vsaj dva širša družbena problema: staranje prebivalstva in okoljski problem. Bistveno bolj pesimistični so namreč mladi, ki v sta­ ranju prebivalstva vidijo večji problem (r = –0,21; p < 0,01), ter mladi, ki kot problem mladih v večji meri vidijo nepopravljivo škodo, ki jo ljudje delamo naravnemu okolju (r = –0,14; p < 0,01). 13.3 Vrednote in stališča mladih glede družine Tema vrednot in stališč mladih glede družinskega življenja je v veliki meri že obravnavana v drugih poglavjih tega poročila, zato na temmestu najprej povzemamo ključne ugotovitve v tem okviru. V okviru obravna­ vanja splošnih trendov na področju vrednot smo ugotovili, da vrednota družinskega življenja že vsaj od leta 2000 sodi med najpomembnejše vrednote mladih. Kar 64 %mladih je na lestvici od 1 do 5 navedlo, da je ta vrednota za njih zelo pomembna (odgovor 5). Občutno bolj (t (1197) = –6,21; p < 0,01) je pomembna ženskam (M = 4,66; SD = 0,68) kot moškim (M = 4,39; SD = 0,79), kar kaže na zakoreninjenost predstav o tem, da je področje družine še posebej blizu ženskam. Te razlike se v zadnjih dveh