MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

362 Zanimivo je, da se je v tem času bistveno zmanjšal delež mladih, ki sodi­ jo, da bo njihov prihodni položaj enak kot trenutni. To kaže na polariza­ cijo percepcij: leta 2020 je več tako optimistov kot pesimistov. Pri tem moramo biti posebej pozorni, da je polarizacija asimetrična. V zadnjih desetih letih se je namreč delež optimistov povečal za 6 odstotnih točk, delež pesimistov pa le za 2 odstotni točki. Če se osredotočimo samo na ekstremne optimiste (' prihodnost bo veliko boljša' ) in ekstremne pesimiste ( 'prihodnost bo veliko slabša' ), je razlika še opaznejša. Iz tega izhaja, da se je osebni optimizemmladih v obravnavanem obdobju povečal, kar potrju­ jejo tudi podatki. Povprečje je statistično značilno (p < 0,01) narastlo, in sicer s 3,77 (SD = 0,90) v letu 2010 na 3,90 (SD = 0,95) v letu 2020. Grafikon 13.8: Vizije mladih glede prihodnosti naše družbe, 2010–2020. Kakšna bo po tvojem mnenju prihodnost naše družbe? 90 % 80 % 60 % 40 % 30 % 10 % 20 % 70 % 50 % Bo veliko slabša. Mladina 2010 Mladina 2020 13,5 33,4 23,3 22,9 6,8 8,1 30,4 35,9 20,1 5,4 Bo nekoliko slabša. Bo enaka. Bo nekoliko boljša. Bo veliko boljša. 0 % 100 % Vira podatkov: Mladina 2010, Mladina 2020. Grafikon 13.8 razkriva dve dodatni zanimivi dejstvi. Prvič, tako leta 2010 kot leta 2020 so bili mladi izrazito bolj optimistični glede svoje osebne prihodnosti kakor pa prihodnosti širše družbe, katere del so. To je dobro poznan pojav, ki drži tudi v drugih državah in demografskih skupinah (McNaughton-Cassill in Smith, 2002). Drugič, tudi pri percepcijah o pri­ hodnosti družbe se še bolj izrazito kaže trend polarizacije, ki smo ga omenili že zgoraj. V zadnjih desetih letih se je predvsem skrčil delež mla­ dih, ki mislijo, da bo prihodnost družbe ostala enaka. Povečala sta se tako pesimizem kot optimizem. In če se je na ravni osebne prihodnosti predvsempovečal optimizem, se je na ravni percepcije prihodnosti družbe