MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

358 Četrtič, v zadnjem desetletju je močno narastlo vključevanje mladih v internetna družbena omrežja, kar mnogi raziskovalci (glej denimo Vannucci idr., 2017; Haidt in Lukianoff, 2018) povezujejo z naraščajočimi stopnjami anksioznosti in zaskrbljenosti mladih. Tudi na našem vzorcu smo z dodatnimi analizami odkrili povezavo. Tisti mladi, ki so dlje časa na družbenih omrežjih, imajo tendenčno več strahov; predvsem glede neuspeha v šoli ali poklicu (r = 0,12; p < 0,01) in glede pomanjkanja de­ narja (r = 0,10; p < 0,01). Skratka, če so raziskovalci (Ule in Kuhar, 2002) pred dvajsetimi leti ugo­ tavljali, da se strahovi, povezani z zaposlovanjem in z materialnim osa­ mosvajanjem, takrat niso izkazali kot pereči v primerjavi z rezultati predhodnih raziskav slovenske mladine (1985, 1993, 1995 in 1998), je bila že leta 2010, še veliko bolj pa danes, v letu 2020, slika bistveno drugačna. Mladi glede svoje prihodnosti največ nelagodja občutijo v zvezi s pomanjkanjem denarja, z nepopravljivo škodo naravi, z uspehom v poklicu in šoli. Predvsem ti strahovi mladih so se v zadnjem desetletju občutno povečali. Največje povečanje sicer beležimo v zvezi z osamljenostjo, kar je gotovo povezano s specifičnimi razmerami epidemije v letu 2020. K problemom mladih lahko prištejemo tudi občutke diskriminiranosti, ki smo jih v letih 2018 in 2020merili na enak način, kar omogoča primer­ jalno analizo.