MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Vrednote, zanimanja in stališča mladih  355 naših podatkih je nižje posplošeno zaupanje dejansko povezano z večji­ mi strahovi glede pomanjkanja denarja (r = –0,12; p < 0,01), glede stano­ vanjskega vprašanja (r = –0,07; p < 0,05) in glede morebitne izgube zapo­ slitve (r = –0,06; p < 0,05). Prav tako imajo manj posplošenega zaupanja mladi, ki v večji meri občutijo stres (r = –0,10; p < 0,01). Če bo Slovenija mladim uspela zagotoviti višje ravni ekonomske varnosti in širšega ob­ čutka eksistencialne varnosti, lahko torej pričakujemo tudi višje ravni posplošenega družbenega zaupanja med mladimi, to pa bo nedvomno, to potrjujejo številne sociološke raziskave, imelo zelo pozitivne povratne učinke na dolgoročni družbeni razvoj. Omeniti velja še ksenofobijo kot zelo pomemben korelat splošnega zau­ panja v ljudi. Po naših podatkih je višje zaupanje povezano z bistveno bolj pozitivnim odnosom do migrantov (r = 0,29; p < 0,01), beguncev (r = 0,22; p < 0,01) in Romov (r = 0,10; p < 0,01). Čeprav je odnos med posplo­ šenim zaupanjem v ljudi in ksenofobijo nedvomno kompleksen, lahko iz tega sklepamo, da razpihovanje ksenofobije škodi posplošenemu zaupa­ nju v ljudi med mladimi. V zadnjem desetletju se na ravni vrednot in stališč mladih kaže trend individualizacije, ki ga spremlja tudi upad posplošenega zaupanja v druge ljudi. Slednje je med drugim povezano z različnimi vidiki ksenofobije in s strahovi mladih glede denarja, kariere in stanovanjske problematike. 13.2  Problemi mladih in njihove vizije (osebne/družbene) prihodnosti Časovna primerjava prisotnosti nekaterih tipičnih problemov in strahov mladih razkriva izrazito zanimive vzorce. Prvič, če se najprej ozremo v preteklost, opazimo, da mladi leta 2010 v primerjavi z letom 2000 niso bili nič posebej bolj zaskrbljeni glede neuspeha v šoli in službi, nič bolj se niso bali izgube službe, niti niso čutili večje osamljenosti. Leta 2010, v