MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Vrednote, zanimanja in stališča mladih  351 Kljub temu relativne spremembe niso povsem zanemarljive. Dodatne analize kažejo, da sta se najizraziteje povečali vrednoti kreativnosti ( 'kreativnost, originalnost, fantazija' ) in prevlade ( 'imeti moč nad drugimi' ). Enako izrazito se je povečalo zanimanje za znanost. Po drugi strani pa sta se vrednoti individualnega uspeha (' uspeh v šoli, poklicu' ) in varovanja narave najizraziteje skrčili. Slovenija je v zadnjih 20 letih navkljub veliki recesiji s konca prvega desetletja 21. stoletja doživela poglobljen ekonom­ ski razvoj. 1 Toda v nasprotju s pričakovanji, ki bi jih na ozadju tega uteg­ nili imeti, najizrazitejših relativnih sprememb v vrednotah in zanimanjih mladine ne moremo v celoti razložiti s slovenskim razvojem. Namreč, v skladu z Inglehartovo modernizacijsko teorijo bi ob takšnem ekonom­ skem razvoju pričakovali dodaten premik vrednot slovenske mladine v postmaterialistično smer (Inglehart in Welzel, 2005), torej ne k poveča­ nemu poudarjanjumoči in zmanjšanemu zanimanju za varovanje narave, marveč obratno. Toda kljub temu, in kot je razvidno iz prikaza, so ostali, manj izraziti premiki (na primer povečanje zanimanja za umetnosti in kulturo, vznemirljivo življenje in potovanja ter zmanjšanje zanimanja za materialne dobrine in osebni uspeh) vendarle skladni z Inglehartovo te­ orijo in s slovenskim ekonomskim razvojem. V tem oziru je razsvetljujoča dodatna analiza relativnih sprememb v vrednoti prevlade (' imeti moč nad drugimi' ), ki jemlje v ozir geografsko neenakomernost. Tako v urbanem središču Slovenije, Ljubljani, sploh ni bilo nobene spremembe (0 %). Tudi v Mariboru je razmeroma skromna (6 %). Nadpovprečno povečanje se je zgodilo v majhnih naseljih z manj kot 2000 prebivalcev ter med 2000 in 10.000 prebivalcev: v prvih spre­ memba znaša 9 %, v slednjih pa kar 15 %. To ni presenetljivo, če imamo v mislih dejstvo, da so to okolja, kjer je bil za razliko od urbanih središč gospodarski razvoj manj izrazit. Pomik v individualnost in zasebnost, ki smo ga že omenili, nadalje odpira vprašanja, vezana na osebnostne dimenzije, pri čemer v ospredje stopa 1 Če upoštevamo pariteto kupne moči, je realni, za inflacijo popravljeni slovenski BDP leta 2000 znašal približno 26.000 $ na prebivalca, medtem ko danes realni BDP stoji že pri skoraj 39.000 $ na prebivalca (podatki Svetovne banke).