MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

340 visoko raven trajnosti. To še posebej velja ob upoštevanju dejstva, da je takih, ki tega ne počno, le za dobro desetino. Tudi v primerjavi z letom 2010 je ta delež močno narastel, saj je bilo v letu 2020 kar za četrtino vseh anketirancev takih, ki so varčevali z energijo (glej Grafikon 15.20 v prilogi). Nekoliko manj, pa še vedno visok delež je mladih, ki se izogibajo uporabi plastike za enkratno uporabo. Kar 58 % se namreč plastiki izogiba, le dobrih 15 % pa tega ne počne. Dojemanje tega početja mladih razkriva tudi naslednja izjava ene od intervjuvank. »Sama si pod tem predstavljam plastične vrečke, plastično embalažo in re- ciklažo ali ponovno uporabo. /…/ To se mi zdi pomembno, saj smo vsi dobili negativen odnos do plastike, ki ni razgradljiva. Vem, kaj to povzroča in kje to vse ostane, in na splošno je škodljivo.« (Maša, 26 let, samostojno zaposlena) Mladi tudi v veliki meri minimizirajo svojo potrošnjo in kupujejo lokalne izdelke, da bi pustili pozitiven pečat na okolje. Zaradi okoljskih proble­ mov svoje nakupe namreč minimizira več kot polovica anketirancev, prav tako pa jih več kot polovica kupuje lokalne izdelke, ki se ne prevažajo po velikih razdaljah. Tudi delež teh mladih se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2010 močno povečal, saj je leta 2020 kar slabih 32 % več takih, ki to počnejo (glej Grafikon 15.21 v prilogi). Nekolikomanjši je delež mladih, ki izbirajo ekološko najmanj škodljive načine transporta, kar pa je bolj posledica ponudbe kot povpraševanja, saj je transportna ponudba za celot­ no prebivalstvo v Sloveniji zelo omejena in ne omogoča trajnostnih izbir. Kljub temu kar 43 % mladih pravi, da izbirajo ekološko najmanj škodljive alternative.