MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Trajnostno vedenje in vrednote  337 da je mladih, ki deklarirano pripisujejo nizek pomen temu aspektu zapo­ slitve, skoraj polovico manj v letu 2020 glede na leto 2010 (glej Grafikon 15.16 v prilogi). Po drugi strani, ko gre za potrošništvo in pripisovanje po­ menu materialnim dobrinam, se ta trajnost, ki kaže okoljevarstven in družbeno odgovoren značaj, nekoliko relativizira. Kar 53 % odstotkov mladih namreč meni, da so materialne dobrine v življenju posameznika pomembne ali zelo pomembne (glej Grafikon 12.5). Po drugi strani je ta­ kih, ki materialnim dobrinam ne pripisujejo večjega pomena, le dobra desetina. Nekolikomanjši delež mladih, čeprav še vedno zaskrbljujoč del, izkazuje precejšnje zanimanje za nakupovanje, ki skozi potrošništvo netrajnostne prakse kopičenja materialnih dobrin tudi spodbuja. Pri tem ni spodbudno dejstvo, da je takih, ki jih nakupovanje ne zanima, le dobrih 20 % (glej Grafikon 15.17 v prilogi). Verjetno še bolj relevanten element trajnosti pa je zavedanje pomena ne­ katerih postulatov demokratične skupnosti. Tako je pripisovanje pome­ na svobodi delovanja in mišljenja s strani mladih izjemno visoko in se je tudi v zadnjem desetletju močno povečalo. V letu 2020 namreč kar dob­ rih 94 % mladih meni, da je svoboda delovanja in mišljenja pomembna ali zelo pomembna, kar predstavlja 14-% skok v primerjavi z letom 2010. Da je premik še večji, ugotovimo ob poudarku, da je razlika ustvarjena izključno na račun tistih, ki menijo, da je to zelo pomembno (glej Grafi­ kon 12.5 zgoraj in Grafikon 16.18 v prilogi). Hkrati je za odprt in delujoč demokratičen prostor pomembna kohezija med državljani in sposobnost dialoga. Harmoničnost življenja z drugimi je tako pomemben aspekt trajnostno naravnane skupnosti, saj je marsikatero odločitev o odreka­ nju ali boleči spremembi zakoreninjenih vedenj precej lažje oblikovati, sprejeti in udejanjiti, če je to storjeno v harmoniji z drugimi. Tako razmi­ šljajo tudi mladi, saj jih je več kot 80 % pripisalo precejšen ali visok po­ men življenju v harmoniji z drugimi prebivalci (glej Grafikon 12.5). To sovpada tudi s tendencomladih po obvladovanju drugih, saj je zgolj dob­ rih 15 % izrazilo prepričanje, da je pomembno ali zelo pomembno imeti moč nad drugimi. Takih, ki se odkrito s tem ne strinjajo, je dobrih 50 %, kar pa pomeni vendarle nekolikšno zmanjšanje v primerjavi z letom2010. Predvsem skrbi dejstvo, da je trdna prepričanost ( 'sploh ni pomembno' ), da to sploh ni pomembno, v letu 2020 za več kot 10 % nižja v primerjavi z