MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji
Trajnostno vedenje in vrednote 333 Grafikon 12.3: Dojemanje kapitalizma s strani mladih. Bi dejal_a, da imaš pozitiven ali negativen občutek, ko pomisliš na kapitalizem? 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % 45 % Zelo pozitiven. Dokaj pozitiven. Niti pozitiven niti negativen. Dokaj negativen. Zelo negativen. 3,6 10,3 38,2 22,5 10,0 0 % Vir podatkov: Mladina 2020. Z načinom družbene produkcije pa je povezano tudi splošno družbeno delovanje oziroma delovanje države, ki je osnovni generator družbene re gulacije. V trajnostno visoko naravnanih družbah je družbena regulacija prežeta z demokratičnimi institucijami, ki skrbijo za vključujočost proce sov družbene regulacije ter senzibilnost države (ter posledično njenih politik) za potrebe državljanov, ne glede na njihov političen vpliv. Trajno stno razvite družbe so torej inherentno demokratične, njihova temeljna značilnost pa je visoka raven odzivnosti institucij, vključenosti državlja nov, politične deliberacije in tudi solidarnosti. Najbolj trajnostno narav nane družbe izkazujejo tudi največje ravni zadovoljstva z demokracijo (glej Wagner in Schneider, 2009), prav tako pa je raven demokratičnosti tudi indikator trajnosti (glej Ohashi, 2009). Ko pogledamo zadovoljstvo z demokracijo na primeru slovenske mladine, lahko ugotovimo razmero ma nizko stopnjo zadovoljnosti (Grafikon 12.4). Ob približni tretjini anke tirancev, ki bi težko dejala, da je zadovoljna ali nezadovoljna, je v letu
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MjQwNzY=