MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

332 tri desetletja. Ravno njegove slabe prakse in posledične opazke kot »kru­ ti«, »divji«, »brezbrižen«, »neoliberalen« ipd. opozarjajo na učinke eko­ nomskega sistema ter hkrati tudi nujo, da se nad tem sistemom bdi. Prvi korak do tega je dojemanje njegovih praks in potencialnih negativnih okoljskih ali socialnih učinkov, ki smo jim bili priča precej tudi v Sloveniji (npr. primer Kemis, fracking v Prekmurju, odpuščanje delavcev in selitev proizvodnje v tujino, siljenje v nezakonite delovne prakse in izkoriščanje delavcev ipd.). V skladu s temgre razumeti tudi kar kritičen odnos mladih do kapitalizma. Tretjina jih namreč ima dokaj ali zelo negativno mnenje o kapitalizmu, le slabih 14 % pa jih ima dokaj ali zelo pozitivno mnenje (glej Grafikon 12.3). Predstavljena ugotovitev nam kaže na to, da so mladi v Sloveniji do kapitalizma precej skeptični ali pa vsaj zadržani, kar ustvarja pogoje kritičnosti in bdenja nad učinki takega načina družbene produkci­ je. S tem so tudi ustvarjeni predpogoji za spremembo vzorcev, ki jih ustvarja tak način producije, spodbuja pa delovanje državljanov (npr. kot potrošnikov, kot deležnikov v procesu, kot delavcev ipd.). Mlade precej bolj kot splošno stanje, v katerem je okolje, skrbi človekov vpliv nanj, saj jih je precej prepričanih, da bomo ljudje okolju povzročili nepopravljivo škodo.