MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Trajnostno vedenje in vrednote  329 ozaveščenost oz. znanje o določeni problematiki, (2) vrednostna orienta­ cija, ki pa ob poprejšnjem znanju predstavlja dobro osnovo za (3) vedenje, ki predstavlja najbolj vidno demonstracijo trajnosti. V skladu s temi tremi najpogosteje izpostavljenimi dimenzijami državljanske vzgoje predstav­ ljamo tudi rezultate naše raziskave. 12.2 Trajnostna ozaveščenost Ozaveščenost oziroma zavedanje o stanju okolja, trajnosti gospodarskih aktivnosti in trajnostnemdelovanju družbe (tj. delovanju demokratičnih institucij, skrb za ranljive, družbena kohezija) je pomemben element trajnostnega delovanja državljanov, saj odsotnost zavedanja o aktualnih problemih tudi preprečuje odzivanje na te probleme. »Ja, zdaj to, kaj je trajnostno, se da ' ful' dolgo razglabljati. To razumem kot vsaj, poenostavljeno, da si ti kot posameznik sposoben preceniti, kaj je bolje za okolje.« (Ester, 25 let, mlada raziskovalka na področju biologije) Ko gre za zavedanje o stanju okolja, anketa med mladimi razkriva kljub precejšnji popularnosti aktivistke Grete Thunberg in gibanja za podneb­ no pravičnost – ki je uspešno organiziralo tudi zborovanja po Sloveniji –, da slovenskamladina vendarle ne prepoznava stanja okolja v Sloveniji kot tako problematičnega, kot bi morda pričakovali. Manj kot desetina jih na­ mreč meni, da je okolje v Sloveniji v slabem ali zelo slabem stanju, po dru­ gi strani pa jih več kot 60 % meni, da je v dobrem ali zelo dobrem stanju (glej Grafikon 12.1). Odsotnost občutka problema pomeni tudi manjšo spodbudo nujnosti delovanja v smeri reševanja problema. V tem kontek­ stu to pomeni, da bi imeli mladi precej večjo spodbudo za delovanje, ki varuje okolje, v kolikor bi dejansko menili, da je okolje ogroženo. T. i. »od­ ložena gratifikacija« namreč zmanjša potrebo po ukrepanju in spremembi vedenja (glej Arbuthnott, 2010).