MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

328 Da so mladi eden od ključnih nosilcev trajnostnega vedenja, je danes jas­ no že bolj ali manj vsakomur. V zadnjih nekaj desetletjih so namreč teme z izrazito etično komponento postale osrednji dejavnik družbenega in političnega angažiranja mladih. Trajnostno vedenje in vrednote poudar­ jajo številne pobude, povezane na eni strani z zaščito okolja (npr. bojko­ tiranje uporabe plastičnih vrečk, manjša uporaba plastike, nakupovanje lokalno, »zerowaste« ipd.) in na drugi strani s socialno pravičnostjo, kot je na primer »fair trade« (enakopravno trgovanje). Koncept trajnostnega načina delovanja je torej tesno povezan tudi s konceptom družbene od­ govornosti (Cooper in Vargas, 2004; Brandon in Lombardi, 2005). Giba­ nje za podnebno pravičnost in »fenomen« Grete Thunberg, trgovsko par­ tnerstvo »pravična trgovina« (fair trade), katerega cilja sta zagotavljanje pravičnosti v proizvodnji in trgovanju ter s tem povezano odpravljanje revščine, protirasistično gibanje »Življenja temnopoltih štejejo« , gibanje »#jaztudi« so samo nekatere izmed pobud, kjer je v ospredju problematika varovanja okolja, socialne pravičnosti, nediskriminiranja, medgeneracijske solidarnosti itn. Ta gibanja in pobude – v Sloveniji zagotovo izstopa okolj­ ska akcija Očistimo Slovenijo – predstavljajo enega od najpomembnejših »sprožilcev« tako participacije kot tudi splošne družbene angažiranosti, predvsem ko gre za mlade. To je hkrati evidentno iz rezultatov mednarodnih raziskav na širšem vse­ binskempodročju državljanske vzgoje (Schulz idr., 2018). Te raziskave ka­ žejo, da predstavlja trajnostno vedenje pomembno usmeritev »moralnega kompasa« mladih. To potrjujejo tudi Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja IEA (ICCS, 2016), ki razkriva pozitiven trend pripi­ sovanja pomembnosti trajnostnega vedenja med mladimi (glej Šimenc idr., 2015; Klemenčič Mirazchiyski in Novak, 2019). Tudi iz tega razloga obstaja več pobud mednarodnih organizacij, ki aktivnemu državljanstvu namenjajo posebno pozornost. Med bolj odmevnimi velja izpostaviti inici­ ativo Izobraževanja za demokratično državljanstvo Sveta Evrope ter iniciativo globalnih kompetenc Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, za večino pa velja precejšnja razširitev področja državljanske vzgoje na teme okoljevarstva in družbene odgovornosti ter premik poudarka od znanja k državljanskimvrlinaminh kompetencamdemokratičnega držav­ ljanstva. Za primerno trajnostno delovanje mladih so tako pomembni (1)