MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Potrošnja in nakupovalni vzorci  323 11.4 Sklepi in priporočila Na osnovi zapisanega je mogoče podati naslednje sklepe: 1. Nakupovanje se vse bolj seli na splet – le 11,5 odstotka mladih ne opravlja spletnih nakupov ali se informira o izdelkih, ki jih želijo kupiti. Leta 2010 je bilo takšnih še skoraj polovica (46,1 %). 2. Pri izbiri izdelkov, ki jih kupujejomladi, prednjači cena. Vidik oko­ lja oziroma trajnosti je relativno nepomemben – le 8 odstotkov mladih je navedlo, da je ta vidik izdelka ključen, čeprav po drugi strani visoko vrednotijo varovanje narave in življenje v čistem okolju ter navajajo, da so že oz. verjetno bi bojkotirali nakup dolo­ čenih izdelkov iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov. Podatki kažejo na velik razkorak med stališči in dejanji. 3. Pri primerjavi podatkov 2010–2020 je v kontekstu nakupovanja opazen pomemben premik k povečevanju pomena le-tega. 4. Mladim je zunanji izgled vse pomembnejši, kar nakazuje na prila­ gajanje mladih na mentaliteto s podobami nasičene kulture, ki daje formi prednost pred vsebino. 5. Med mladimi je široko razširjeno politično potrošništvo tako v kontekstu zavračanja posameznih izdelkov (bojkotiranje) kot v kontekstu nakupovanja iz političnih, etičnih in okoljskih razlogov. 6. Med mladimi je zaznati, da okoljsko odgovorno potrošništvo ter potrošniški aktivizem postajata vse bolj konvencionalni praksi političnega samoizražanja mladih. Če na osnovi navedenih ugotovitev razmišljamo o priporočilih za izvajanje mladinske politike, se kot ključno kaže vprašanje trajnostnega delovanja oziroma okoljskega onesnaženja, ki je tesno povezano z okoljsko nevzdrž­ nim modelom »kupi in zavrzi« in v resnici najbolj ogroža prav mlade in prihodnje generacije. V tem oziru je potrebno okrepiti napore v smeri manjšanja razkoraka med stališči in nakupovalnimi praksami mladih. V luči spodbujanja trajnostnih vzorcev družbenega delovanja mladih bi bilo smiselno vzgojo za trajnostni razvoj neposredno povezati z vsakodnevni­ mi praksami. Pristop »učenja odgovornega državljanstva skozi akcijo« ozi­ roma t. i. action civics lahko v tem primeru ponudi precej odgovorov.