MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

322 primeru volivcev na volitvah v Evropski parlament, saj je med tistimi, ki so volili, 57,5 % takih, za katere velja ali zelo velja, da minimizirajo svojo potrošnjo zaradi okoljskih problemov. Med tistimi, ki niso volili, je takih slabih 10 %manj (glej Grafikon 15.12 v prilogi). Grafikon 11.12: Skrb za okolje – zaradi okoljskih problemov minimiziram svojo potrošnjo/ nakupe zgolj na tisto, kar res potrebujem. x Ali si volil_a – na zadnjih volitvah poslancev v državni zbor (3. 8. 2018)? 90 % 80 % 60 % 40 % 30 % 10 % 20 % 70 % 50 % Sploh ne velja. Nisem še imel_a volilne pravice. Sem razmišljal_a, da bi, pa potem nisem. Običajno volim, na teh volitvah pa nisem. Sem volil_a. 4,0 7,0 10,9 30,4 35,9 19,8 10,9 25,3 48,1 13,6 16,0 31,0 35,4 10,6 15,6 30,9 38,9 10,9 Ne velja. Niti velja niti ne velja. Velja. Zelo velja. 2,1 0 % 100 % 3,0 Vir podatkov: Mladina 2020. Na podlagi prikazanih podatkov bi lahko dejali, da se pri slovenski mladi­ ni kažejo linearni in ne multidimenzionalni vzorci političnega obnašanja. Tega ne moremo pripisati »zaostalosti« slovenskega političnega prostora ali zastarelosti političnega imaginarija mladih. Gre bolj za to, da sta po­ trošniški aktivizem in okoljsko odgovorno potrošništvo postali konvenci­ onalni vedenji mladih posameznikov, ki se skozi te prakse samoizražajo, hkrati pa tudi gradijo novo podobo (mladega) dobrega državljana, ki v precej večji meri kaže vzorce dejavnega državljana (glej Dalton, 2009). Med volivci je več takih, ki se poslužujejo potrošniškega aktivizma in okoljsko odgovornega potrošništva.