MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Potrošnja in nakupovalni vzorci  319 breme konvencionalne oblike političnega odločanja v okviru volitev, ki bi jo lahko ovrednotili na breme nakupa paketka cigaret ali žvečil (glej Mu­ eller in Stratmann, 1994). » /…/ te iniciative so mi zelo všeč in jih podpiram, ampak terjajo pa eno zelo veliko spremembo. In se mi zdi, da v nekem ustaljenem gospodinjstvu, kjer so že celo moje življenje vzorci nakupovanja isti, se mi zdi, da je to zelo težko spremeniti, ene navade. In se mi zdi, da je težko neko mnenje staršev spre- meniti oziroma bi terjalo veliko enega dela, da bi se to res spremenilo.« (Aleš, 25 let, mladi študent managementa trajnostnega razvoja) Da ne gre le za modno muho posameznikov, lahko nadalje ugotovimo, da mladi resnično poskušajo živeti v skladu s svojimi vrednotami. To kaže tudi zelo visok delež mladih, ki se zaradi okoljskih razlogov samoomeju­ jejo in minimizirajo svojo potrošnjo in nakupe zgolj na tisto, kar res pot­ rebujejo. Takšnih je več kot polovica (51,2 %) in v primerjavi s tistimi, ki tega ne počnejo (16,6 %), močno prevladujejo (glej Grafikon 11.9). Grafikon 11.9: Skrb za okolje – zaradi okoljskih problemov minimiziram svojo potrošnjo/ nakupe zgolj na tisto, kar res potrebujem. Sploh ne velja. Ne velja. Niti velja niti ne velja. Velja. Zelo velja. Ne vem. Brez odgovora. 4 + 12 + 30 + 36 + 15 + 2 + 1 29,5 % 36,5 % 14,7 % 2,1 % 0,4 % 12,6 % 4 % Vir podatkov: Mladina 2020. V politologiji je desetletja veljal enodimenzionalen pogled na politično participacijo (glej Milbrath, 1965) za osnovo razmišljanja o političnosti