MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

316 lahko kdorkoli od mednarodnih korporacij in politične elite do lokalnih skupnosti, prijateljev in družine (Pickard, 2019). Gre za dejstvo, da so se v sodobnem političnem prostoru spremenile tarče in agenti ter tudi reper­ toarji politične akcije (Norris, 2013). Skozi takšen angažma lahko mladi izkusijo občutek pripadnosti podobno mislečim in pridobijo občutek opolnomočenja ter možnosti vplivanja na družbene razmere, na podlagi aktivizma v skladu s svojimi vrednotami in stališči pa si ustvarijo t. i. »etični kompas« (Micheletti and Stolle, 2010: 128), s pomočjo katerega se odločajo za svoja delovanja ter izbire življenjskega sloga. Te izbire posta­ jajo vedno bolj pomembne pri izgrajevanju identitete (mladih) posame­ znikov, kar vpliva na njihovo vedenje in potrošnjo (Giddens, 1991: 5–6). Izbire življenjskega sloga se tako odražajo v identitetni politiki, tj. politi­ zaciji vsakodnevnih praks, vključno z etičnimi, z moralnimi in s politič­ nimi odločitvami (de Moor, 2014: 4). V tem kontekstu gre tudi za izbire, ki se nanašajo na odločitve bojkota določenih izdelkov zaradi političnih, etičnih, okoljevarstvenih razlogov, ali pa za namenski nakup določenih izdelkov iz istih razlogov. Na oboje se nanaša koncept »političnega potrošništva«, ki je znotraj t. i. »naredimo-si-sami« politike in zajema prakse ter delovanja, ki temeljijo na zaveda­ nju, da tisto, kar kupujemo, vpliva ne le na zdravje in bogastvo posame­ znika, temveč tudi na lokalno skupnost, širšo družbo in planet (Pickard, 2019: 386). Takšno potrošniško ravnanje ni individualistična potrošniška participacija, ki bi se ukvarjala zgolj s skrbjo za lastno dobrobit potrošni­ ka, temveč se izvaja na podlagi zavedanja, da lahko vsak posameznik pri­ speva k širšim družbenim spremembam (Pickard, 2019: 389). Če je v letu 2020 opazen premik k večjemu zanimanju za nakupovanje, je potrebno obenem omeniti, da je v primerjavi z letom 2010 opazen tudi premik k bolj aktivnemu izražanju političnih, etičnih, okoljevarstvenih stališč, ki se navezujejo na določene izdelke. Kljub temu da večinamladih nakupa ali bojkota določenih izdelkov še vedno ne pogojuje z določenimi političnimi, etičnimi, okoljevarstvenimi stališči, je opazen močan porast (med 15–18 %) mladih, ki jih tovrstna vprašanja, vezana na produkte, zanimajo oz. usmerjajo pri nakupovanju. Skoraj polovica (oz. 46,3 %) mladih v Sloveniji odgovarja, da je že oz. verjetno bi bojkotirala nakup