MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

308 Pri analizi vrednotnih orientacij, ki se vežejo na potrošnjo pri mladih, je torej potrebno vzeti v obzir tudi t. i. trend izražanja deklarativnih prepri­ čanj, pri čemer pogosto prihaja do nasprotij v stališčih anketirancev gle­ de pojasnjevanja želenih sprememb v potrošniških in bivanjskih pra­ ksah. Pri tem poudarjamo, da gre v primeru deklarirane podpore in hkratnega zavračanja praktične izvedbe bolj trajnostnih potrošniških ureditev le za navidezna nasprotja v odgovorih anketirancev, saj je navi­ dezno nasprotujoča si stališča anketirancev mogoče pojasnjevati z dolo­ čenimi družbeno-teoretskimi koncepti, kakor je na primer »pasivni akti­ vizem« (Gladwell, 2010, 2011). Pri pasivnem aktivizmu prihaja do navidezne socialne angažiranosti, ki se ne uresničuje v praksi. Od pasivnega aktivizma se ne pričakuje veliko, saj temelji le na deklarativni želji po spreminjanju razmer v okolju. V tem pomenu lahko pasivni aktivizem razmejimo v odnosu do aktivizma na podlagi načela, da »želeti nekaj spremeniti« pomeni nekaj drugega kakor »hoteti spremeniti« in postati aktivno vključen v procese spreminjanja svojega lokalnega okolja. To razliko v stopnji socialne angažiranosti dobro ponazarjajo prav razi­ skave javnega mnenja, kjer prihaja do izražanja posebnih vrednotnih usmeritev, idej, zasnov, ki včasih niso usklajene z realnimi pričakovanji anketiranih. Kako močno si kdo v resnici želi sprememb v svojem okolju, je včasih težko razbrati, saj anketiranci zaradi različnih razlogov (nezau­ panje, želja po anonimnosti, samovšečnost, lokalne razmere ipd.) svoje­ ga mnenja in odnosa do posamezne tematike ne izrazijo v celoti. Podobna deklarativna stališča lahko opazimo pri povezovanju podatkov glede pomembnosti materialnih dobrin in izražanju pomembnosti varo­ vanja narave in življenja v čistem neokrnjenem okolju. V skladu z načeli trajnostnega razvoja in zmanjševanja porabe resursov, ki izhajajo iz po­ skusov zmanjševanja učinkov trendov konzumerizma, je podajanje po­ membnosti materialnim dobrinam ob istočasnem podpiranju po­ membnosti varovanja narave in življenja v čistem neokrnjenem okolju lahko dojeto kot tipična oblika deklarativnih stališč brez prave podlage v praktični izvedbi.